že mogoče, odium.p.... se pa zato jaz ne strinjam z obljubami. obljube so zdrave do določene mere. ko pa postanejo breme, jih pa lahko tud odvržemo....pa kakršnekoliže....če obljubim šefu, da bom delo, za katerega se porabi npr 1 mesec, končala v enem tednu...je to čista bedarija. prvič zato, ker sem to sploh obljubila, drugič zato, ker je jasno, da se tega ne da nardit....pa celo če dobi 10 pomočnikov zraven, nas lahko vse skupaj takrat napade npr. epidemija gripe......in s takimi štosi je prepreden cel lajf....in kje vraga piše, da se je potrebno držat vsega in da nimamo pravice se vmes premislit....ker po tem sistemu, bi prav vsak od nas moral ostat skupaj s tisto čisto taprvo osnovnošolsko ljubeznijo....ostati zvesti....nihče se ne bi smel skregat, nikogar ne bi smelo zagrabit ljubosumje, alkoholizem, droge, bolezen....kaj vem kaj še vse......pišuka, sem si mislila včasih, da lajf idealiziram....sam vidim, da ga ne.....in vsi ti veliki in majhni dogodki sestavljajo življenje kot ga živimo vsak dan......in obljube so le del tega in kot take minljive. če bi meni tip rekel, da mi obljublja zvestobo do groba, bi bila prepričana, da mu nekaj fali.....pa kako lahko nekaj v tem lajfu, ki je tako podvržen spremembam, sploh kaj takega obljubiš....in naj se zgodi, da se človek vmes zaljubi ali ljubi drugo osebo in zaradi neke obljube ostaja z mano.....mislim halooooo.....kje pa je tu pristnost potem?.......ne, tega res ne rabim, hvala.....not my kind of life..... lia....so mi tako všeč tile primeri iz prakse....