Ko začutiš željo ,da pomagaš drugim bitjem,ko premagaš svoje potrebe do te mere ,da se ti ne zdijo več pomembne,ker nočeš škodovati nikomur... Ko dojameš, kako malo potrebuješ,ko se počutiš zelo dobro v tem ,ko delaš dobro iz ure v uro ,ko ti srce igra ko pomagaš bitjem ,ki si same ne morejo,dan na dan, ko jočeš zaradi trpljenja drugih bitij,ki jim ne moreš pomagati,ko ti "ne ubijaj" pomeni vse in za vsa bitja,ko te osreči da braniš nemočne v svoji moči in to izboljšuješ vsak dan ,delaš dobre stvari do konca svojega življenja,iz duševne potrebe da je edino tako prav. Ko poveš svoje dojemanje pravičnosti takrat ,ko te po njej vprašajo in tistim,ki jo želijo slišati in drugih ne siliš,da je edino tako prav.. Ko svojim potomcem vsajaš resnico Jezusovega govora na gori ,da ne delaj drugim tega ,kar ne želiš da drugi delajo tebi,..... In tako živiš svoje življenje brez nadutosti,vzvišenosti kjer padaš pa stvari poskušaš šopravljati takrat mi je prav malo mar kako bom pravilno umrla.... Ker vem da je za to poskrbljeno kakorkoli že je ker nisem nič posebnega,da bi se obremenjevala s tem....pomembno je življenje do drugih.....