pozdravljeni... tudi jaz se oglasam prvic. in prvic celo s temo, ki me intenzivno spremlja ze leto in pol!!! >>>>STRAAAAAH<<<< spoznala sem namrec, da obstajata t.i. "zdravi" strah in t.i. "bolezenski" strah. moj strah je bolezenskega izvora. pri tem ni dovolj, da se zavedas nepotrebnosti strahu v dolocenih trenutkih, ni dovolj, da razmisljas pozitivno, ni dovolj, da se podas v situacijo in spoznas, da ne rabis imeti strahu... vse to je v glavi jasno, pa vendar me je strah. sicer moram povedati, da je situacija ze mnogo boljsa, kajti od strahu sem bila ze tako dalec, da tedne nisem zapustila stanovanja, da nisem zapustila postelje, nisem odpirala vrat, ce je kdo pozvonil in nisem dvignila telefona... kajti imela sem strah. strah enostavno pred vsem. niti ne morem vec povedati tocno pred cem me je bilo tako strah. ne vem, enostavno samo strah, strah, strah. napadi znoja, napadi joka, tresla sem se po celem telesu, srce je razbijalo, jokala sem, kricala sem... v trenutkih strahu se ti izostrijo cuti. vse vidis, vse slisis, vse cutis, vse vonjas, vse okusis - enostavno ne razlikujes vec med pomembnimi vplivi okolja in t.i. nepomembnimi. vse je naenkrat zelooooo pomembno, saj je lahko npr. tocno ta zvok tisti, ki me ogroza... telo tega ne prenese dolgo in enostavno odklopi - postanes za nekaj casa lutka brez custev! ----> nekaksna varovalka pred letom in pol je bil strah pri meni enostavno vedno prisoten... mesece dolgo!!! ko sem bila budna, ali pa ko sem spala, vedno! zdaj pa vprasanje zakaj bolezenski strah? ugotovila sem, da ti zeli telo s tem nekaj povedati, zeli ti povedati, da obstajajo zadeve, ki jih moras razcistiti s seboj. ker tega nisi naredil sam, te telo enostavno "ustavi" in rece - STOP, zdaj se pa ukvarjaj s seboj! ne zmores vec tako naprej, ne gre vec... se sfuzlalo se ti bo... podaj se na pot in prebavi preteklost!!! no, ravno to sem bila prisiljena storiti zaradi strahu, saj tako ne mores ziveti. terapije, bolnica, zdravila, terapije, bolnica... terapije! pomagalo je! in pocasi spet sodelujem v "normalnem" zivljenju! hm, se enkrat sem prebala pravkar napisano. se delcek tega ne pojasni kaj sem dozivela v zadnjem letu in pol. mogoce pa bo to kdo prebral, ki dozivlja podobno in mu lahko s tem povem, da ni sam s tem strahom, da nas je ogromno z "bolezenskim" strahom in da se ga je mozno tudi znebiti! pozdravljeni in lep vikend! Joy