katjek

Nisem brala vseh postov, zato bom kar uletela s svojo izkušnjo ... Oktobra lani sem še bila prepričana, da ne morem nehat, nikoli nisem niti poskusila prenehat, zdelo se mi je, da preprosto hočem kadit (mi je pa več ljudi "težilo" naj neham, mi govorilo o negativnih učinkih ...). Brala sem eno knjigo o tem, kako postati nekadilec (ki bi naj bila resnično učinkovita) - prav te knjige sem se lotila že večkrat, tokrat mi je uspelo priti najdlje, a ne dlje kot do sredine knjige ... Potem pa sem na enem srečanju (oktobra seveda) govorila s kolegom o življenju, o tem, zakaj česa ne storimo in kaj je treba, da to le naredimo. Nekako sva pristala pri temi kajenja in prišla do zaključka, da je pač treba nehat. Ne nekoč, ko bom psihično pripravljena, ko bom primorana ipd., ampak ZDAJ, TAKOJ, V TEM TRENUTKU. Šla sem ven, na zrak, misleč, da grem na čik, in ko sem prišla ven ga kar nisem prižgala. In do konca večera ga nisem prižgala. In potem ga nisem prižgala niti naslednji dan in vse do danes. Brez kakršnihkoli kriz (razen mini mini tu in tam, ki trajajo kakšnih 5 sekund, ampak res nič posebnega, me ne spravi v skušnjavo ) Fizično se počutim bolje, sicer pa se ni nič bistveno spremenilo ... Zgolj vesela sem, da sem se rešila razvade, ki me je težila in grozila mojemu zdravju. No, vedno obstaja možnost, da nekoč spet začnem, ampak zdi se mi, da ne bom, ker mi ni treba, ker se spomnim občutka živčnosti, če ne dobim svoje "doze" nikotina in se nočem vrniti v tisto stanje. Upam, da bo uspelo prenehati kaditi vsem, ki si to želite - odločitev ima veliko vlogo pri tem ali vam bo tudi uspelo, prvi korak (in zadnji) lahko storiš še danes - nehaj ZDAJ!