vidiš v moji familiji je pa značilna obilnost, dečve tam okrog 100 kg po očetovi strani, pa deden je rak na dojki, baje imam 85 % če ne še več možnosti da ga dobim pa ne verjamem v to... pred leti sta v razmahu 3 tednov umrla oče in mama moje mami - nastala je neka praznina in spremljanje bolečine moje mami in ko smo imeli pred leti tako hudo prometno nesrečo, da sem le za las ušla temu, da ne bi bilo v mojem ali v življenju male niti enega trenutka več, sem začela odkrivat hm kaj - smisel življenja al pa neki tazga.. in si vzamem čas zase, če si ga le lahko, pač bodo cunje en drug dan zlikane, pa kopalnica bo počakala nekaj ur in tako dalje... definitivno ob družini in službi je potrebno narediti nek kompromis s familijo, zato, da šibnem na hrib. Tvegam v lajfu, kot piše v mojem podpisu imamo samo ta trenutek in jaz se tega zavem... v gozdu, ko opazujem veverico, srno, ko naslonjena na drevo pod svetlo zeleno krošnjo uživam v šelestenju mladega listja...ker imam možnost, ker sem tu... glede raka - verjemem da me ne bo doletel, če me pa bo, se bomo s tem vprašanjem ubadali takrat.. pa me folk ne razume. Ampak ne želim že danes razmišljat o tistih trenutkih, ki bodo, če bodo in zamuditi te ki so... blabla nakladam... zato je celulit pa povešene dojke pa mal gubic čist postranskega pomena. ja imam in me moti ampak v naravi nisem zato ali tek ni s tem namenom, da bom lepa in mlada in vitka, ampak zato, da polno zaužijem trenutek... bluzujoča jst