Res sem bila že starejša najstnica, ko sem pred moškim stala z nenabito puško in mu grozila, da ga bom ustrelila, če ne zapusti stanovanja... res sem v tistem večeru spoznala tudi eno stran mame, ki je ne razumem še danes...vendar je ne obsojam. znala sem se obranit - ampak 6 letni deklič recimo , ki se brani iti k dedku in babice na počitnice ali v varstvo in jo mami sili, ker dedek jo ima tako rad, ker dedek se tako rad igra z njo ona pa je neposlušna... igra, torej dedek za tisto deklico ne počne nič nenavadnega z njo, če mami tako pravi,... kasneje ko ta deklič malce odraste spozna, da to ni le igra a dedek ji grozi, da jo bo ubil, če komu pove, da bo, pač nekaj kar deklico na smrt prestraši - takšen otrok bo molčal in kasneje se bo mama spraševala če/ko bo izvedela, kako ni ničesar opazila.... poznam zgodbico, ne vem če sem jo pisala že tule, ko je mami dajala svoji punčki strije v ušesa, ko je oče šel v službo - oče se je enkrat slučajno vrnil domov in videl kaj se dogaja. no deklica je kasneje umrla od notranjih udarcev, malce preveč na trdo je v steno priletela in našli so nešteto starih zlomov... halo kje so sosedje?????? zdejle razmišljam, če ni bil to drug primer... mah ne vem, nihče nič ne vidi ne sliši in otroka je strah. Razumem, da deklič pri 10 že ve, kaj je prav ter da ve, da lahko poišče pomoč, kaj pa tam do 5, 6 leta?