ena zgodbica... druga od treh otrok, prva se šola naprej za medicinsko sestro, tretji otrok, sin, ta bo mehanik, za drugo dečvo ni denarja za šolanje... pri petnajstih gre v Nemčijo za služkinjo. Bo lahko denar domov pošiljala, vendar je komaj OŠ končala... pozabili da je v 7 razredu preživela v zdravilišču tuberkolozo... do 7 razreda bila odlična učenka. V Nemčiji jo skoraj ugrabili, 15 letna deklica... pride nazaj domov, ker ni denarja, ker se dva otroka šolata, jo pošljejo v najbližnjo tovarno delat... ponižano, razočarano... tam spozna fanta. Pri 18 letih prvič postane mamica, dobra mamica, vendar zmedena... želi si več, ne zmore, ni denarja, takrat ni dodatnega izobraževanja... vsa leta je pridna delavka... delo pusti na njej posledice. Danes ne more raztegniti dense dlani, čaka na inv. upokojitev, želi si delati, želi zaslužiti za svojo družino, želi pomagati hčerkam in vnukinji - moja mami... minimalna plača? Dela - ja zasluženo dobi minimalca, si zasluži inv. upokojitev - ja, ker ni sama kriva da operacija ni uspela... je delavna, uf bolj delavnega človeka nisem spoznala. Poleg službe še delo na kmetiji, ki sploh ni naša, temveč od stare mame...in veliko je podobnih zgodb... ni vse črno in ne vse belo