hvala čeprav je to, žal, sestavni del življenja in upam, da bo znala iz padcev potegniti kaj dobrega ven, v takšnem slučaju pa ne vem, ali naj bom mamica, ki samo tolaži hčer ali naj ji preko pogovora nakažem, da naj razmišlja o tem, da je mogoče bila boljša v obrambi, da so jo popolnoma sesule - očitno so imele nasprotne igralke navodilo, da naj jo zaustavijo, če ne zlepa pa zgrda... modrice ima po vsem telesu... aja so pa zmagale vse tri tekme sva se pogovarjali malce prej o obdarovanju, pravi, mami uživam s teboj, ko se sprehajava po trgovini, izbirava drobna darilca in si srečna... in jaz požrem solzice. Kako me pozna, zadnjič pride vsa resna k meni, pa me vpraša, zakaj sem žalostna...ugotovim, da je moje občutljivo dete včasih preveč odraslo in odgovorno ter da vidi tisto, kar želim skriti ne samo pred njo temveč tudi pred seboj...