včeraj sem bila v družbi, na martinovanju... šla malce ven na zrak, si vzela trenutek zase in zrla v zvezdnato nebo.. pozabila na okolico in bila samo jaz in zvezdice... nato odšla nazaj med družbo in z njimi pela, pila najprej v kleti vinčka, nato pa cel večer sok. Imela sva se luštno, brez alkohola... prišli smo kot skupina motoristov iz Zagorja, s seboj imeli harmonikaša... kaj hočem povedat, da ni vse samo alkohol, zakajanje, divja vožnja... da je svet lep, če vidiš v njem lepoto in če ne razmišljaš o tem kaj bodo drugi rekli... Zato Neanebia (sej ne vem če sem prav napisala) počni tisto kar ti srce v določenem trenutku zaželi, če le lahko in svet bo lep in dan bo poln moje skromno mnenje všeč mi je misel zgoraj, ne sprašujmo se kam gre svet, vprašajmo se kam gremo mi