Ksenia

Santos, hvala. izbrisala sem iz čisto določenega vzroka. Ja Marsa, točno tko, informacije, razložiti kaj sploh je pedofilist, kaj je dovoljeno in kaj ne... ne pa neko posploševanje

razmišljam o tem ali naj te obiščem ali ne... strah me je da se bom spet počutila popolnoma odveč med vsemi tistimi, ki naj bi bili neke vrste moja družina. priznavam jim mesto ob sebi, ampak zakaj ne čutim povezanosti z njimi? zakaj se počutim tujka med ljudmi ki jih poznam celo živlejenje. pa jih resnično poznam? kaj poznam? njih ali le njihovo predstavo ki jo kažejo navzven... zakaj imam občutek, da vidim bolj globoko vanje? me čutijo? se zato počutim tako na strani? ali želim biti tam? vsekakor te obiščem v teh dneh. v bistvu sem zdejle ob tebi, me čutiš... se spomniš? pri tebi sem imela svojo sobico, svoje zatočišče. In ne glede na to, kako stroga si bila, si bila do mene zelo prizanesljiva. spomnim se trenutkov na krušni peči, petja, oja, tudi huda si znala bit, evo ne poveličujem te v nekakšno super staro mamo, le spominjam se te, takšne kot si bila... se spomniš, kako huda si bila kadar sva gledali kakšno glasbeno oddajo, kako pohujšljiv se ti je zdel svet? prav zabavala si me. sem ob tebi, me čutiš? danes mi je Mura s svojim komentarjem sprožil idejo, da bi pa mogoče iz vseh telih svojih bluzov, ustvarila nekaj, zase... mogoče pa resnično bom naredila spet neko celoto, povezano v raziskovanju sebe

Daisy, tule na forumu pač velja, da je njegova pot najboljša pot... marsikdo bi si lahko prebral tud knjigo Duhovni materializem... vse dobro ti želim

sem izbrisala svoje mnenje... lepo se imejte

ne razumem, kako so lahko lujdje tako zaverovani le v svoj prav... vidim in ne razumem... preprosto ne razumem, da nismo v vsej svoji genialnosti sposobni vsaj razmisliti o ideji, mnenju, ki je drugačna od našega...

ok, nimam pojma kam postavit to vprašanje torej, mogoče je čsiti nesmisel, vendar za pogled neprijetno - vendar - zlat prstan nosim že kakšno leto, isti prstan, isti prst...včeraj bila nekje kjer se malce več aplauzira, plosk plosk (krimovke zgubile kljub moji prisotnosti;)) in glej ga zlomka, prst postaja na mestu kjer je prstan črn, pa še prst zraven...pa ni od tega, da bi bil premajhen ali karkoli... ok, umrla ne bom, to vem, samo sprememba je ... pa ne dogaja se vedno ko plosk plosk in ni se dogodilo prvič. kakšno mnenje? pa še videt ni prav nič seksi

danes sem imela zanimive sanja, vedne zapisa... saj točnega poteka dogodkov se ne spomnim. Bom napisala kar je ostalo v meni šli smo po cesti v Kotredež, v kraj kjer sem jaz živela kot otrok. Skupina nas je bila, najprej 4, srečali smo drugo skupino, dva fanta in eno ali dve dekleti. Eno dekle je zavpilo če je res ves svet tu. Bila je nesramna, fanta sta jo mirila, ona pa še kar proti nam.. kar naenkrat je nas bilo več, eno dekle je odšlo proti njej. Mi smo se spogledovali in upali, da bo tisto naše dekle ohranilo mirne živčke. kar naenkrat sem bila ob njima vendar malce stran, "naša" je imela razmršano frizuro, druga je al držala njen umetni šop las, al pa sem samo vedela da je vlekla zanj.... šla sem proti njej, naslonjena je bila na drevje, tista druga punca. Strogo sem rekla, da je sedaj tega dovolj, pa mi je rekla da je dobro napisala nalogo, jaz pa nalogo že kaj pa življenje, ni me razumela. Odšla sem sama naprej proti vasi, srečala sem mačka, ki mi je govoril (astral) da moram rešit otroke, da moram nujno rešit otroke...naslednji se mi je motal med nogami in me isto prosil... nekako sem se prerinila da moje skupinice, kar en folk je bil to, nek moški me vpraša kam imam namen it, jaz pa gor... sem upala da me bodo peljali do hiše (imela sem nenavaden občutek, pa še strah me je bilo). on pa gor? no pa pejmo na balkon... šli smo po stopnicah v zg. nadstropje, en mlad fant me je gledal z žalostjo v očeh, kot da bi ga razočarala... želela sem naprej, vendar sem vedela da moram tja gor... na tem mestu kje rsmo šli mi na balkon stoji sedaj velik hlev mogočne kmetije... no in grem tja gor in vidim tko kot v gledališču ali kinu stole, vendar nekaj jih je bilo obrnjenih proti sredini... iščem skupino... najdem jih, gledajo v drugo smer... grem proti paru (v real lajf se ukvarjata z alternativo), se primem za neko broško, mislim da je bil metulj, steklen, z nekimi kamenčki, se nsmehnem pa grem proti njima... družba me že kliče. Ona pravi, sem ravno rekla mojemu, da ni šans, da bi ti prodala broško, je rekel, da se zanimaš za ceno, za prodajo... sem rekla, me ne to je bila krinka, da pridem do potrebnih informaciji. Mislim da sem jima potožila, da se v naši hiši nekaj dogaja... nato sem sedla poleg svojih, del gozda mi je zakrival celoten pogled na našo hišo in vrt (popolnoma takšna je v resnici in iz sosednjega hriba je isti pogled v rl)... rekla sem, da ne vidim celote, da če mi bo sosed pomagal... obljubil mi je pomoč. Kar naenkrat iz hiše proti meni (že tretji se je lokacija spremenila, najprej hlev v vasi, nato hrib nasproti hiše, sedaj smo bilo pa nekako pod hišo) pritečeta dva psa, groza me je, tadva psa sta me že ogrožala ne vem al v teh sanjah al v kakšnih drugih al kako... grozna na pogled... vzameta mi koncentracijo... sosed me butne, po cesti navzdol proti hiši se spušča moški, mlajših let, tam med 30 in 40 ali pa malo mlajši, namesto da bi šel mimo hiše zavije po potki navzdol na proti vhodu hiše... na skrivaj nekaj sprašuje psa, razumem od psa odgovor, vstanem pa pravim jaz sem tista, se ne upaš takole soočit z menoj, ne upaš vprašat kdo izmed nas, nekaj mi odgovori, pa umika pogled... jaz pa, zakaj so potrebni psi, zakaj vedno psi? nikoli v otroštvu se jih nisem bala ( res ne) od kje sedaj tisti strah... odrevenela sem, kar naenkrat so se trije znašli ob meni 8ali pa tiste dva)... pa mi en glas pravi, ne vem če je bil prisoten, pobožaj ga, uporabi čarovnijo... saj znaš. v tistem ga pogledam, tistega fanta se nasmehnem se dvignem poletim in pristanem poleg njega. V smehu mu rečem, da bi pozabila ane, da bi v strahu pozabila kdo sem, no kot vidiš ne deluje več. še kako se spomnim vsega... samo povej mi kdaj. pa pravi se spomniš ko si padla z motornim kolesom pri 4 letih (ok, v rl nisem padla, sem pa nogo dobila v zadnje kolo) in si ležala, takrat smo nate poslali pse... jaz pa zakaj se ne spomnim, on pa, ker je bil načrt da tako kot sebe pozabiš tudi to... pa smo se zbudil... sesuti kot pes

kaj pa če temu le ni tako? želim ti, da se kmalu počutiš dobro v svojem fizičnem telesu

sori ne morem se samo odločit da bom odpustila nekomu ki... tako moram čutit... smo pa mimogrede v temi kritika lahko se odločim, da zamenjam službo, lahko se odločim da zamenjam partnerja, zamenjam kraj bivanja, lahko se odločim, da bom danes v sebi... ne morem se pa odločit, da nekomu odpustim (sploh se ne spomnim primera da bi morala komu kaj odpustiti, ker - druga zgodba) ali pa da do nekoga ne čutim kar čutim, naj bo ljubezen ali zamera ... sama sprejemam ne odločam o tem, sprejemam človeka kot je... ok, ne znam pojasnit, bom končala ircat v tej temi... Sama ne kritiziram, evo spet je tole negativni prizvok, niti ne dajem nasvetov, lahko sem le v oporo in nekomu pomagam z informacijami da sam pride do rešitve, zanj najbolj primerne... in to vsekakor ni kritika... tko pvoedala sem kar sem imela...

lahko se odločaš iz dneva v dan pa ne spremeniš nič... ni odločitev tista, dejanja so tista... in sprejemanje ne odločevanje... da dopolnim - zame to velja... moj pogled na dopuščanje

kaj pa če je poudarek v NAMENIL? jst ne bom namensko ljubila, odpustila... to se pač zgodi. brez namena. Lahko bom raziskovala, peučevala dogodek, ampak da bom rekla, evo, namenila sem se odpustiti in ne čutim več... no ja.. ok, jst sem pa res nevedna v energetskih sferah, tko da pri meni ne more nihče rečt da napihujem ego pa drugim pamet solim... še svoje ne dohajam

enako

ne maram te da veš to pesem sem jst nekomu poslala za r. dan.... besedilo posluš ma sej te maram

tud o temle se šališ ane? a imaš mogoče ti hčerko? močno upam, da te ne bere in ni važna moja zgodba, važno je da tole mogoče bere deklica, ki je bila malce nazaj posiljena...

si prepričan da ni bila nobena od teh napadena? koliko od tistih ki mene pozna ve kaj vse sem v življenju doživela... a lahko trdno stojiš za to svojo izjavo?

več kot 4 leta sem tule... spreminjam se in spreminja se forum... hvala vsem, ki ste del moje preteklosti. kamenčki se sestavljajo v mozaik, zanimiv mozaik... le kaj prinaša jutrišnji dan, bog ve... mejte se

Tomazslo, kako naj narava ureja te stvari... recimo poznam fanta, ki je sin para - oče star čez 20 ona pa pod 15... je to zate naravno?

jst bila v službi... bemu

najhujše je posploševanje, v katero koli smer

pa gibanje punca, gibanje pa vse je v tvoji prelepi bučki mimogrede, nisva imela servisa, kufre sva kupila....

pa moji peti bajti amen

mi smo imeli servis že v prejšnjem mesecu drugo leto spomladi imava namen za nekaj dni na plitvice, se pridružita? za vročo vodo ne vem mene je potem še bolj bolelo... sem pa res potem imela post, pa prehrano spremenila, pa kg dol dala, pa miselnost spremenila pa itak zdravnik pravi da sem fenomen, ko se odločim da ene bolezni nimam več jo nimam več... sam trenutno noga ni glih ok

bi bilo pa zanimivo, da mal tema zaspi da se mal spočije.. no sva že dva ki ne poznata dolgočasja

tudi jaz, in nikakor ne mislim it danes nikamor blizu mrtvih... imam pa namen obiskat babico, ki se poslavlja... in prav verjetno me bo objelo tudi kakšno drevo... itak veljam za čarovnico, tko da... danes sem z nekom ki ga ni več povezana v sebi... resnično je še vedno del mojega sveta...

a ti je dolgčas?