Anatha

Ja, nekak tako.

Ja, Kljuka, tebe pa ideja ženske na oblasti zelo plaši, očitno. Navdaja z gnusom, itd. Moram reč, da si me zelo dobro nasmejal. Thanx! Verjetno pol poznaš kar precej frigidnih žensk, da si mene takoj prepoznal... Samo veš, nobena ženksa ni frigidna, če jo pravi moški dobi v roke...ali prava ženska Hihihihihi, tako nevarna sem ali kaj, da bi me kar ubili. To se bom pa še cel teden režala! Anatha

Čao! Da mal pokomentiram... ne vem, kako si predstavljaš, da so gejem 'dnevi šteti'...a pozabljaš, da imajo skor vsi geji mater in očeta, odraščajo v strejt familiji? Redkokdo da res izvira iz neke gejevske družine, pri nas pa sploh. Torej, če geje producirajo heteroseksualci, potem jih ne bo nič kaj manj - heteroseksualci se bodo valda še naprej plodili. In producirali geje. In pomisli, kaj bi se zgodilo, če bi se vsi ljudje na svetu plodili. Kam bi se pa dali? Že zdaj nas je preveč. Tako da hvalabogu za geje, hvalabogu za katastrofe in bolezni, hvalabogu za tisoče stvari, ki pomagajo malo uravnavat našo populacijo, da lahko močnejši ali bolj srečni kolk-tolk normalno preživimo. In seveda hvalabogu za splave. Ljudje smo tako polni sami sebe, da ne vidimo ostalega življenja okoli nas; živali, ki izumirajo, ker jim uničujemo bivalne porstore, rastline, ki jih zastrupljamo z izpušnimi plini, gozdove, ki jih ubijamo za les, skupaj z vsemi živalmi, ki v njih živijo. Drug drugega ubijamo z bakterijami, virusi, kar tako fizično z puškami, noži, avtomobili, motorji... preveč nas je, drug drugega dušimo, pa še bi se hotli razmnoževat? Še tako veliko število populacije ne bo prikrilo naše majhnosti. Anatha

Sončica, čaranja se lahko in pravzaprav moraš naučiti sama. Vsaka čarovnica ima svoj stil, svojo moč in naučiti se moraš preprosto to moč začutiti in jo usmeriti. Ko rečem 'sama', mislim da za to ne potrebuješ nujno ene skupine ljudi, ki bi te direktno vodila, in prav tako te nihče ne more naučiti čarovništva tako, da bi ti rekel 'to je tako in tako', 'to moraš narediti takole, drugače ne bo uspelo'. V čarovništvu in magiji obstaja samo toliko pravil in omejitev, kot si jih postaviš sama, nič več. Morda bi ti pomagale kakšne knjige, svetujem ti lahko kakšne bolj filozofske, ki spodbujajo umsko in duhovno rast v tej smeri, in tudi praktične, toliko da dobiš idejo, kako izgleda urok, praznovanja, katere praktike obstajajo etc. (ful ti bo pomagalo, če znaš nemško ali angleško, dosti literature je v tujih jezikih). Najpomembnejše pa so tvoje lastne ideje in kreativnost. Če te zanima, lahko precej informacij najdeš na carovnice.org. Tam se lahko tudi pridružiš forumu in govoriš z ostalimi člani. Kontakt z ostalimi je važen, ampak ne kot kontakt učenec-učitelj, temveč kot sošolec, nekdo ki ti je enak in kateremu lahko nudiš prav toliko znanja kot on tebi. Čarovništvo na koncu ni v poznavanju teorije, ampak v čutenju, dojemanju in ravnanju. Najpomembnejše v čarovništvu je delo na sebi. Poznavanje sebe in spreminjanje sebe. Da bi čarovnica lahko spoznala svet, mora najprej dobro poznati sebe. Mora imeti čisto srce (ne glede na to, v katero smer se obrne, 'belo' ali 'črno' magijo) - to pomeni 'pucanje' raznih zamer, frustracij iz preteklosti, kompleksov etc. Da bi lahko čarovnica spremenila svet, mora najprej spremeniti sebe. In prvo, kar se je fajn naučiti: energetska zaščita. Za vsak slučaj. Na tem področju lahko naletiš na kako neprijetno ali celo nevarno osebo...

Marsa, pa to ni čisto res. Jaz sem bila med drugim reven mizar/tesar na Kitajskem v 15. stoletju, in ful strahopetec. Kako zvenece je to? In večina nas je živela čisto običajna življenja. Tisto eno življenje, ki ga odkriješ, je sicer lahko ful posebno, ampak je eno med desetimi, stotimi ali celo tisočimi...

Seveda, Ribica, pa Neptun na MC (morala bi študirati umetnost, pol bi šlo). Pa obupno malo zemlje imam v karti.

Meni pomaga že sama koncentracija.

Jap. Nonstop. Ko gledam mizo, si lažem, da je to miza in ji ne dam možnosti biti kaj drugega! (okej, malo filozofije oz. ali so stvari res to kar se zdijo). Seriously, jaz si marsikdaj lažem, ko neham neki stvari posvečati pozornost in jo sprejemem za samoumevno ali pa jo neham opazovati s popolnim zavedanjem. Takrat potem vzdržujem neko predstavo tega, kar je, ne pa da bi videla realno podobo. Isto s sanjami - saj poznate tisto, medtem ko sanjaš in sanjariš o počitniach v Rimu, ti pobegne vlak, ti pa ga še kar čakaš in čakaš in se sprašuješ, zakaj ga tako dolgo ni, medtem pa kar dalje sanjariš. Ja, in včasih se zlažem, ko se pozabavam s kako pozitivno afirmacijo, recimo: sem redoljuben in organiziran človek. Ugh!

Grozljivo je, kako misliš, da nekoga dobro poznaš, da mu vidiš v dušo, potem pa ga vidiš z drugimi očmi in naekrat strmiš v tujca. In tako tudi čutiš. Ravnodušna si do človeka, ki ti je še pred kratkim dosti pomenil. Ja, saj ča imaš rada, ampak na isti način kot imaš rada učiteljico iz drugega razreda osnovne šole - od daleč, s spominom. In četudi te ta oseba potrebuje, ji ne moreš in NOČEŠ več stati ob strani, ker je tako, kot bi stala ob strani tujcu, ki te je izkoristil in užalil povrh, pod pretvezo prijateljstva. - Sem ti pipico odtegnila, ti krastača, a ne? Koga boš pa zdaj izkoriščala za emocionalno podporo in konstantno nedeljeno pozornost? BTW, grozen ponos imam. Najlažje se me je iznebiti, če globoko raniš moj ponos (ampak mora biti globoko, da Luna v Levu to občuti, Tehtnica se itak ne sekira). In potem se me iznebiš za vekomaj amen!

Pomanjkanje samodiscipline. Grrrr! Če bi imela samodisciplino, bi bila ena najboljših študentk v letniku, napredovala pri borilni veščini 3x hitreje, imela vedno pospravljeno sobo, urejen videz, da ne govorim o tem kakšne napredke bi lahko dosegla pri čarovništvu (določene stvari moraš vadit in vadit in se z njimi ukvarjat...). Neorganiziranost. Vedno pozabljam razne domače naloge, roke za oddajo seminarskih in raznih referatov, ne najdem ene stvari med svojimi papirji, zgubljam pomembne telefonske in naslove...you get the picture. Všeč mi je, če drugi dobro o meni mislijo. In kadar imam občutek, da me imajo za 'boljšo' kot v resnici sem, bom naredila marsikaj, da bi ohranila pozitivno podobo, ki jo imajo o meni, pa četudi igram potem kako vlogo, ki mi ravno najbolj ne paše. hmm, a še kaj? ne pa saj je že to dovolj!

Opazila sem zanimivo simetrijo med Kironom in šamani. Tudi šamani so 'ranjeni zdravilci', kot inicijacija v šamanizem se pogosto pojavi kaka resna fizična ali psihična bolezen ali kake druge nesreče, poskusi samomora, bližnja srečanja s smrtjo itd. Potencialni šaman, ki tako bolezen premaga, lahko tudi zdravi druge, saj si je pridobil moč - ravno iz tega, ko je premagal neko bolezen. Pri šamanih resda 'rana' v toku življenja večinoma zaceli, vendar je iniciacija enaka...ranjenost in potem modrost ter pomoč drugim. Zanimivo. Jaz imam Kirona v 3. hiši...rana v zgodnjem otroštvu?

Ja, se začne z Ribami. Ja seveda, saj ni čudno pol.

Ravnotežje, saj. Ko najdeš enkrat ravnotežje, ni več dobrega pa slabega in tudi boja med dvema poloma ne doživljaš kot oviro, ampak kot spremembo/razvoj.

Prijateljica ima Sonce/Luno/Asc vse v Onvu, Sonce, Mars, Venera, Luna v steliju prav tako v Ovnu v 12. hiši. Pluton v opoziciji s Soncem/Marsom/Venero in v konj. z Des. Ful zanimiva oseba je, opaziš jo na kilometer daleč in kar je zanimivo, z vsakim se razume, je komunikativna, nikoli ne povzdigne glasu, pa jo vseeno vsi jemljejo resno, deluje pravzaprav zelo umirjeno in skladno, četudi je po videzu prav eksotična. Tako čisto energetsko pa je prav eksplozivna. (polno nekih nasprotij naštevam tukaj - konj. Son-Luna, Ven-Mars?) Zna biti trmasta, ampak tega nikoli ne pokaže/ne rabi pokazat, ker nobenemu niti na misel ne bi prišlo, da bi jo poskusil v kaj prepričati, do česar ji ni. Seveda je jasno, da je zelo samosvoja.

Dobra zgodba! Daisy, saj ti lahko navijaš do onemoglosti za tistega dobrega, če hraniš slabega (pa magari si zraven zatiskaš oči), bo vseeno oni zmagal. Razmišljam dalje...če sicer hraniš dobrega volka, ampak pri tem ne paziš na slabega (dobro/slabo-relativno v smislu koristno/nekoristno), se lahko zgodi, da se bo za tvojim hrbtom slabi volk prikradel k dobremu in mu odžrl del hrane... ...in če ti res uspe hraniti samo dobrega, pa slabi pol umre, bo tvoj dobri zaradi pomanjkanja boja postal len, počasen...in če se potem slučajno srečaš z drugim človekom, ki ima močnega slabega volka in ga spusti proti tebi (beri: ti namerno želi škodovati), je tvoj dobri volk prešibek, da bi se branil - ni v formi torej. Zaključek: potrebujemo oba volka, s tem da dobremu odmerimo večino hrane (ali pa vso in pustimo slabemu, da kdaj pa kdaj malo odžre).