prisel je en prijazen, Jaka se mi zdi, prav javit... ocitno nekdo od bliznjih al pa kak njen prijatelj, se mi je lepo zdelo, da je, v svoji zalosti, se to prisel povedat, pa s tem se poglabljat v bistvu... Nisem je poznala, pa ko sem rekla Mitji vcer, se mi je kar glas zlomil, mi je slo kar na jok... tko zalostno se mi je zazdelo.... pa sem se oldocila, da nujno jo tule omenim, da bo njen spomin tule... sla pogledat temo, mal zalostna ratala, ker sem ji nekaj povrsno cvekala nazaj, k sreci v nadaljnji debati opazila, da sem zgleda tedaj tud ugotovila to in se dodatno posvetila, zdaj si mislim, k sreci, da sem ji vsaj mal... casa, par besed iz srca, posvetila... in pol sem razmisljala... 4000 clanov..... 3 leta pa tole... ze nekak po statistiki se lohk pomisli, da kdo tud umre lohk vmes.... pa me je to nekak..... mi odprlo oci, mal drugac......