saj res, lajf! ... ko sem se prisla menit za job (*sloganje* po telefonu zlo krscansko, a ne? ), so rekli: tkole je, dela se vsak dan 8 ur, vsako drugo soboto in eno nedeljo mesecno. Sem jaz rekla: tkole je, delala bom 4 ure dnevno, sobote mi ne disijo, ampak ok, vazi, ob nedeljah ne *slogam*, torej ob nedeljah me ni 'in'. So rekli, ja sam... sem rekla, ja sam... No so me sprejeli pod mojimi pogoji. Ko sem sla dam po 4 urah, se je kdo nasel in mal navrgel, ces ta gre pa dam. Jaz se obrnem na stolu, direkt vanjga pogledam, po moznosti pozugam s kakim prstom in recem: jaz sem se tko zmenila. Ti si se pa tko kot si se. Pa so bli tih. Ne, on je vse obljubljal, v rit lezel, vse je sprejel... Jaz pa ne - jaz pa tolk kot lohk, kot bom dajala od sebe. Sem pa dajala pac vse. Tedaj. Dokler nisem imela dost. 'Zacni na zacetku. Potem nadaljuj, dokler ne prides do konca. Potem nehaj.' (L. Caroll) Aja, to ni zen. sam je pa dobr, a ni?