Ne point je v tem, da mi gre na zivce, ce mi kdo pod prste gleda al pa me se clo zaslisuje kaj.. In ce rises zunaj, mas prec firbce (vem, ker sem ipak ze kdaj, sicer pa na morju vcas risem... ko mam mir... sam ko vlacim barvice s sabo, se jih ne dotaknem (pa skregamo se recimo zarad tega, ko se pakira), ko pa jih nimam, pa jih iscemo po kakih otokih, mestecih.... ... pa ne risem narave, risem iz glave, ne rabim motiva, sproti risem... Mi je pa kul zaradi vzdusja samega, zato bi v naravi risala. Hruske pa slive vsak rise lohk, domisljije pa glih nima vsakdo, pa se nekaj... tacha.