Macona, so ti dobro ze drugi povedali. Saj pride tud trenutek, ko bos odpuustila svojim starsem... tole popkovino prerezat je vcasih dolgotrajen in bolec proces - to VSAKDO med nami pozna (taksne ali pa drugacne nesrecne zadeve v odnosih z druzino, iz katere izviramo). Redki imajo to cist popucan pri sebi. O tem smo nekje ze govorili, morda si tud ti ze tole pisala tja - a svetujem da si najdes... hm, otroci- starsi al nekaj tacga... ali pa celo mama ali mati-hci... Tud tamara se ni dobro razumela doma. Tud jaz sem pri 20ih svojo mamo drugace videla kot jo zdaj. Moj oce me je grdo zapustil pri 8 ali 9 letih, potem pa sem ga videla samo se 2x v lajfu. Niti ficka ni poslal zame, kot da me ni. A to je dober stars? Odkar je umrl in sem mu odpustila, razumela nenadoma vse, skorajda ne mine dan, da ne bi pomislila nanj in sem zelo zadovoljna, da tako cutim. On je ravnal kot je znal in vedel do tedaj. nasi starsi so samo ljudje, ki so bili tud dojencki, tko kot mi vsi, in ptoem so nekoc nenadoma postali (zagrenjeni) odrasli) - smer pa tale vse nas caka, vzdusje si pa sami izberemo. In smiljenje se ZDALEC ni socutje. So cutje. Tudi ko nekoga ljubis, ga (so)cutis.