Prvič se že s tem, ko nekomu pomagaš, nezavedno dvigneš nad njega (...ti bom jaz pomagal, meni itak vse štima pa imam čas še zate.....), drugič si v očeh sebe in okolice neverjetna duša (......glej ga, kako je dober, kako nesebično pomaga......), tretjič si pa potem, ko si nekomu pomagal, vendar zaslužiš nagrado (.....bog ti bo milosten, boljšo karmo imaš........). Zato ni zaman rek, da je edina resnična dobrota, anonimna dobrota. To pomeni, da pomagaš, a tako da "žrtev" ne ve kdo ji je pomagal, in tudi okolica ne ve, da si ti pomagal, pa še sam trenutek zatem sploh ne veš več, ne gojiš zaradi tega dobre samopodobe. Pa bodi dober še naprej Strinjam se - razen s tem, da je EDINA dobrota anonimna... Ampak vem, kaj si mislis in morda bi rekla, da je najvec vredna - ne pa da je edina. Po drugi strani pa anonimna pomoc ze nekoliko disi v bistvu na 'Zdravljenje brez dovoljenja' morda v nekaterih primerih...