Saj ... hm... v bistvu je pa tako... ves, ko sem se 'izurila mojstrstva blefiranja' (sem le neptunka tudi ), ni bilo vec potrebno - ravno zato - se tako neverjetno se bo zdelo resnicno ravno zato, ker je najbolj neverjetno najveckrat res resnicno. Se pravi je tako bolje da si kar tak kot si oz. da operiras z resnicnimi dejstvi... Razrednicarka je zavijala z ocmi, apaticno odkljukavala dneve, 7 op. (pa ne opozicij pac pa opravicenih), 6 op. - pa se rekla mi je, to je zaradi izvirnosti. Ko pa je slo zares, sem sla k njej in sem rekla - poslusajte, tako in tako... vse iskreno, kot je bilo, ker se znam zmenit... na to sem kar ponosna... In celo na subicki (to je bilo prej in sem bila bolj divja nekako), sem razrednicarki vse po pravici povedala... tako da... sem za povedat kot je... Tisto pa so bile igrice, ko so prisle sosolke in so rekle - zamudila avtobus , sem 'bolna', ko je zivcni zlom dobila razrednicarka in je zavpila celo - pa kaj pol, jaz sem tudi 'bolna' (saj sem zenska!)... ... ampak mene pa je... hm, imela rada... ker sva obe vedeli, da veva, da nakladam sto na uro. Zelene lase? No, ne po vsej glavi - samo trak na levi strani obraza. Pa drugic moder. Ali fluorescencno roza. Ejj, res, halo??? Pred vec kot 20 leti!!!!! Ista razrednicarka je enkrat rekla v besu, madona marsa (ja, klicala me je marsa in vikala nas je), saj ste imeli ze, hm,. zblj, znj... kar jezik se ji je zapletel... pa je rekla - kodrlajsaste lase! Matematik pa me je celo klical 'ta lila dama'. Jaz pa sem bila nekaksen razredni joker. ker sem prisla s Subicke. Nekako sem si (lahko) dovolila vec. Oz. pac lahko... to morda ne, pac pa sem si.