Hmmm.... res tecno... a v bistvu ti vseeno ne preostane drugega kot prilagajanje, vprasanje pa je, kako bo tebi to zadovoljivo... Prilagajanje, ampak ne vedno prek sebe. V bistvu to pomeni, da si nekako v podrejenem polozaju oz. tako to jemljes, po drugi strani pa sprejemas ta 'pravila igre'. Ampak imas prav... V bistvu gre za naso jubezen, torej bi te v naslednji zvezi najverjetneje spet kaj motilo, morda pa celo prav to ali kaj podobnega. Vprasas se iskreno, sama pri sebi - ali si resnicno zelim biti z njim - na tak nacin kot je to zdaj? Samo tudi ce bo odgovor Ne, nimas kaj dosti, razen da se odrolas - kar pa se najbrz v tem trenutku ne bos. Prilagajanje se naprej pa je lahko zgolj prilagajanje, nekako podrejeno, lahko pa je preprosto uzivanje skupnih trenutkov - takrat ko so. Tezko je tule razpravljat, ker ni konca oz. ne takega, ki bi bila ti zadovoljna. Kajti koncati ocitno nekako noces. Samo tole pa ti tudi ni vsec. Po mojem nimas kaj dosti, kot kaze, pa zdaj tudi ni cas za odlocanje. Samo caka pa je v tem, da ce sta enkrat svojo zvezo spravila v taksne okvire, jo bosta tezko spreminjala, tako se morda moras zavedati, da bo bolj ali manj tudi v prihodnje taksna. Se pravi, v koncni fazi najbrz enkrat v lajfu res ne bos z njim - saj dvomim, da ti bo zneslo skoz takole furati. :o|o: