ma to bo to govedarsko uredništvo. ma bod prbita, bod vse kar češ, KAJ PA JE? a bo koga konc, če se ti tle razmetavaš al pa jaz? k'mon! BK! Vilinčica, jaz sem tud nekam... hm... kakšna pa da že sem? hm, recimo tko mal evforična in tega se *bojim* - moram najdt ravnotežje med svojo to energijo, veseljem do življenja in tem - in med modrostjo in tem, umirjenostjo. Me to dostkrat bega: češ morš bit odrasel in moder in razumen in zrel, ne smeš bit razpaljotka itd. ... sam kaj pa pol? a res al kaj? nč *soka*? *gušta*? Zdej bom morala bit kar resna in vse to? (:xx! a nej me pol kar ni al kaj? Tko da pol *tvegam* štraufenpaht, ker nisem še mrtva, sem živa. Jaz ko sem zadnjič jokala, sem v bistvu mela čist mešane občutke, sem že skoraj od sreče nekako, pa me je čist napolnilo in hotlo raznest in sem tolk začustvovala, da sem si hitr morala omislit neke težave in sranja (kao), da sem lohk kukr neki safr mal furnila. To sem pol ugotovila... da kar nekaj. "Malenkost nas potolaži, ker nas malenkost tudi potre." (sicer pa jaz radost lahko najdem tud v žalosti, se nekako kar stopim s tem in na nek način uživam; svašta še odkrijem in takšno... nekaj plemenitega je v žalosti, če ni histerična in/ali ihtava al pa pretirano egoistična al pa kar nek ufur brezvezen) xsmx (sam ti ne vidš, da še cepetam zraven!)