Marsa

ja, ful fajn se jim zdi, jaz tud rečem, gospodič, gospodična, madmuazell... Frendičinemu psu sem tud znala rečt najprej gospodič pes, pol pa gospod pes...

Ja ja, smo zelo *prijatli*, sta fajn... Pa poznata me od malega, pa imam pač nekako *zelasticiran* tale svoj doživljaj. Veliko je odvisnega tudi od tona, mimike itd. S človekom, k nima smisla za humor (na moj način), se ne hecam, tolk nisem teslo. No največkrat. Včas pa tud namenoma mal 'tvegam'. Sam večina zapopade takoj. Pa na tržnici mam luštne z branjevkami. ena mi je rekla, k nisem mela drobiža, da bom morala pridt na njivo pomagat. Mam luštne s folkom... Tko da se sploh ne spomnim, ali so v igrah tikanja in vikanja in to.

Hm, strihnin probaj ti (še zame), svoje alergije bom pa s sabo najboljš pocajtala.

mah, meni je bilo to telovadenje med vsem, kar je. Igra, izražanje, vse.... al pa Mimi sem govorila, za vas, madam, je pa to seveda preveč utrujajoče? al pa kej... pa je debelo pa malo nejeverno gledala (k sem s takim tonom rekla, da ji ni blo jasno, mačke pa nimajo smisla za humor na svoj račun ) Z mat sva pa rekli, vaša gnida. ... enkrat je moja mat učila tima, 'kako bo rekel hvala'. In je rekla: a boš reku hvala? pa pravi tim, bom. pa pravi mat: kako boš reku? pa pravi tim: tkole. i tako pet puta. ne res, ene par krogov je blo tegale, pa če ne bi bil tamal star kaki dve leti, bi mislili, da je trmast al da namenoma noče rečt, njemu pa sam ni blo jasno, kaj se še hoče od njega??? ... jaz se ful zezam in sem včas clo mal *nesramna*... zadnjič sem rekla sosedoma (starejšima, sam k vem da si lohk dovolim), 'tamladi majo prednost' (kao, onadva - za v lift)

walkie talkie

ribja posla

http://shrani.si/f/Q/qb/1OWazAK1/paradajchek.jpg

To sem pa Timu tko pela 'po špansko', afektirano. si me zdaj spomnila... tenx. ... v pasu preščipnjena, da se lažje vrti, za ušesom pa rožo, ki omamno diši... ...

saj jaz sem ga (vikala svojega sina, pogosto). Kaj porečete na tole, vaša gnada? al pa kej... kaj bodete danes jedli, mladenič? ...

teslo je kar fajn, ja, tako vzgojena in vljudna v bistvu žalitev.

O haj Mitra! .... čist sem sesuta... mogoče mam mal *sončarce*. Totalno sem prepešačila po blazoti (med 13. in 15.), ker sem nekam šla, kjer je blo treba ne sam prestopat, pač pa še fulare hodit po asfaltu... mi je vsak korak kar v glavi butal. pa na napačni strani sem čakala bus. je vse drugače, odkar se spomnim.. in me tolk noge pa žile bolijo.. še dobr da me je rižibiži doma pričakal pa solata. sem pa menda kar dobr opravla. bomo še vidl. zadnjič sem napisala da ni komarjev. dons me je ponoči en jezil in sem najprej se našrpicala s sandalovininim hidrolatom, da sem totalno dišala tule , samo komarja ni motilo in mi je še naprej najedal. ampak pol sem ga pa v temi in samo po zvoku pohopsala! Ubila pa to. Pol je bil pa mir. Zadnjič nama je spet uletavala ona grozna osa preščipnjena. Nekako skuša gnezdo delat (lani se je že uštulila, tako da sva morali špricat, pri meni v Šiški pa tud, zelo podobno). Mat se ful reži, ko se jaz tolk rpestrašim, je prav telesno. K mi je v bistvu bedast in tolk se je pa seveda spet ne bojim (sploh če je sredi dneva in še mat v prostoru ). Samo se kar zgodi avtomatično. In se dobesedno naježim. kocine mi grejo pokonc, samo da jo zaslišim al pa s kotičkom zagledam. Hecno, odkod imamo takele fore... Zadnjič sem pa namočila nogo v Ljubljanico. pa sem pomislila, da če bi ble stave, da za kolk bi šla skočit not. pa nisem doumila. je bla pa še kar topla. Zadnjič sem pa pred naravoslovnim muzejem videla tako zelo lepo leseno kolo, pa vsakič pozabim napisat. Očitno ročno izdelano, iz kakšnega hudega lesa, za ladje al pa kej, pa zelo na fino narejeno, pa polakirano. Da sem nekaj časa zraven stala in buljila in mi ni blo sploh nerodno. Ampak slikat bi mi pa bilo nerodno, tako da ko sem pomislila da škoda k nimam foktiča, sem pomislila, da men mogoče tud ne bi blo všeč, če bi kdo slikal pa objavljal moje kolo. Samo je bilo res zelo lepo, sem ga prvič videla in sploh kaj takega tu v Sloveniji (na nizozemskem že vidiš kej podobnega, samo takole lepega pa še ne).

ja, neotesano teslo. ampak ali se ti ne sliši malo 'starikavo'? tko že skoraj za onikat?

največkrat oz. prevečkrat, žal...

ja, sem pomislila celo na to, samo sem namenoma pustila, namreč kmetavzar ni kmet, tako kot slovencelj ni Slovenec... Šalabajzer se mi ni zdelo dost 'kmetavzarsko'. Kmet je morda preprost, kmetavzar je pa slabšalno. Sama kmete cenim bolj kot večino 'gospodov'.

In zdaj misliš da mislim drugače? Nikakor se mi vljudnost ne zdi lezenje v rit in hinavščina, pa če še tisočkrat premislim. Se stirnjam popolnoma (nisem niti brala članka, sem se osredotočila na tikanje in vikanje). Mimo, samo je pa res, kar je tud napisala Lili Mai, da so ljudje pač tako vzgojeni... pri moji mami so očeta vikali. Kdor drugemu daje s frazami, kot so 'nisva skupaj krav pasla', vedet, da je kao nad njim, je na nek način prav takšen kmetavzar (po mojem osebnem mnenju), kot oni, ki ima kmetavzarsko obnašanje. Kot praviš, spoštovanje ne pride od titul ipd.

Mislim enako. Tudi jaz sem imela frendo, zelo zaupno, praktično je vse vedela o meni in jaz o njej, pa sva se kar vikali skoraj eno leto... pol sem pa enkrat (menda jaz, ne spomnim se) predlagala tikanje. Pa sva se posmejali in od tedaj tikali. Meni ni problem pristopit k ljudem, se 'zbližat' z njimi, tako da mi je tikanje/vikanje še najmanj; lohk sem zelo osebna z osemnajstletniki, ne terjam nikakršnega vikanja, odvisno pač, kakšen odnos vzopstaviš. Ko sem bla v družbi Timovih prijateljev, se mi je zdelo kul, da so me tikali, ko smo imeli ene take *globoke* debate. Se mi zdi, da imajo probleme z vikanjem/tikanjem tisti, ki imajo probleme z egom; ostali tega še opazimo ne. Lepo obnašanje mi je vedno bilo všeč, s spoštljivim odnosom ni nič narobe.

O hudo! Blagorček! (tenx za Mirila in vse tole, nisem vedela, lepo )

a ne, moj najljubši *kamenček*.

http://shrani.si/f/U/U2/4sfUjzqG/white-opal.jpg

"Blagoslovljeni so tisti, ki lahko dajejo, ne da bi si zapomnili, in ki lahko sprejemajo, ne da bi pozabili." (Elisabeth Bibesco)

Nič ni težko tistemu, ki hoče. (latinski pregovor)

Cipcipilonika, kaj je to mirila? Dbest da si se potepala in da si očitno uživala! In super za vrtiček. ma saj o tem smo že dosti, pač nivoji.... največ je srednjih, kot sem napisala... npr. višji tip marsa kot športnika ali bojevnika je borben in silovit tip, ki pa zna usmerjati energijo in upravljati z njo, postane tudi dober strateg. srednji tip se vsaj malo zanima za šport in 'moške teme', če se že sam ne ukvarja z njim (s športom). Nižji tip bo pa nasilnež, pretepač. Itd. Vsak ima možnost in priložnost postati največ od tega, kar nudi njegov čart, tako oven sicer ne plava in riba nima rogov, ampak oba imata možnost znotraj tega, kar je njima na voljo, izsrkati in narediti maximum. Ja, pri meni jih je že veliko naredilo to napako; da so ful brskali za tem, kar 'je še zadaj', ker ne verjamejo v preprosto iskrenost (očitno nas je tako malo ). Je pa res, da sem urednica in sem zato mal bolj zadržana. Oster jezik sem imela pa od nekdaj oz. se je tako interpretiralo moje jasne podaje mnenj. ja, razumem, ampak ni napadalnost, se pa strinjam da nekdo lahko vzame kot nekakšno 'nasilnost', napadam pa nikoli, vsaj tako se mi zdi. Ja, veliko sem se prepirala, tudi kričala. Veliko besa je bilo dejansko v meni. Hvala. Moram te 'razočarat', nič astrološkega, pride iz priimka, tako so me kar enkrat začeli klicati sošolci.

(tenx, ampak jaz pretežno sanjah vozila, promet, ceste, poti... in hiše.. zelo redko oz. nikoli pa ne sanjam, da letim - ampak lohk pa nekako dinamično lebdim, recimo se pomikam tako da sem nad cesto, reko, morjem ipd., samo ne v smislu letenja... samo sem pač 'zgoraj', ne na tleh) aja, promet sem sanjala tudi ko še nisem imela izpita. skratka, moje v bistvu najpogostejše sanje... saj sem pogosto pisala tudi semle, ravno zato da je na broju... ne tolk za interpretacijo - ampak simbolika, če kdo kej poda, vedno lohk prav pride ... * enkrat sem sanjala (v štepiju), da je bil na parkirišču moj avto kar tko parkiran, da je bilo podvozje zgoraj. pač vsi so bli lepo parkirani, moj pa obratno. Menda celo istega dne (ali v parih dneh, bilo je 7. ali 8. marca, še z eno lunatko se nisem zato dobila) mi je pa asupuh dol visel, sem komaj dam pa pol do mehankarja piršla... s tamalim v btc-ju, pol se pa približujem avtu, pa auspuh milimeter od tal. pol sem kot po jajcih vozila, pa molila da pripeljem do doma. in sem in tudi do mehankarja. skratka, so mi sanje v bistvu nekaj napovedale. tik pred slo vojno sem pa sanjala, da so mi zobje krvavo izpadli, pa sem jih nazaj tlačila v usta pol sem pa sanjala cesto in da so bile na sredi vreče naložene druga na drugo!! In dejansko je bila zelo kmalu zatem vojna in dejansko so bile 'vreče naložene' - barikade namreč. pa večkrat je kaj bilo. enkrat se mi je sanjalo, da šetkam po vrtu s frendo, pa me je odneslo SKOZI ZID, kar vsrkalo me je, telesno sem to čutila... in ko je bil zid, je blo prepozno za se ustrašit, čez je bil pa dejansko *rajski vrt*. Potem pa je umrla moja teta. Ko sem pa sanjala belo ladjo in da maham frendi, ki se je oddaljevala na njej, pa mi je blo grozno in sem jo klicala, pa je ne dobila, pa mi je kasneje povedala, da ji je tedaj babica umrla... ful je blo tega...

ja, določene pa res.