Sonchii

MIHELA, najlepša hvala, da si se potrudila in tako hitro odgovorila. Moram reči, da bo kar res, posebej tisto o sprejemanju ženskosti, hihi Imam pa še eno vprašanje, in sicer "Jupiter v 7, vladar 7 v 10.hiši" si ne znam razložiti. Bi mi pomagala? Sonchii

Pozdravljena Mihela! Tudi mene zanima razlaga Rojena sem 3. 11. 1978 ob 12.50 v Mariboru. Najlepša hvala za odgovor! Sonchii

Tiana! Gibran je lepo napisal: "Vaši otroci niso vaši otroci. Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so. Po vas prihajajo, a ne od vas. Čeprav so z vami, niso vaša lastnina." ... Menim, da te tvoji starši skušajo le obvarovati pred slabostmi življenja, kar pa zate in za tvojo osebno rast nikakor ni dobro. Obvarovati nekoga pred življenjem (in s tem pred bolečino) je kakor dati nekoga pod ključ. Upam, da bodo tvoji starši prišli do tega spoznanja. In mislim, da je najboljše z odločno nežnostjo (mišljeno neagresivno) vztrajati pri odločitvi.

Vojko, hvala, bom "budna", čeprav se mi zdi, da si bo treba določene stvari že zdaj priznati in razčistiti, seveda najprej pri sebi (predvsem z mojimi cilj!). Za prijateljico pa si najbrž spregledal... Napisala sem, da ne razumem tega, kar si napisal: da ne vidiš, kje bi lahko bilo dobro prijateljstvo (razen, da izhaja iz najstniških let), in kasneje, da se dopolnjujeva na vseh ravneh. Ne gre mi skupaj, lahko, da jaz ne vidim povezave. Prosim, če bi še to komentiral Lep pozdrav, Sonchii

Vojko, najlepše se zahvaljujem za tako hiter odgovor. Komentar bom napisala jutri, ker moram "premleti podatke", posebej za prijateljico... Ne razumem tega, kar si napisal: da ne vidiš, kje bi lahko bilo dobro prijateljstvo (razen, da izhaja iz najstniških let), in kasneje, da se dopolnjujeva na vseh ravneh. Ne gre mi skupaj, lahko, da jaz ne vidim povezave. Glede fanta... Zaljubljenost je bila zelo močna ("TO JE TO, TISTO TA PRAVO!"), sedaj pa se je slika o popolni ljubljeni osebi razblinila oz. se še razblinja... In zraven tega se mi zdi, da doživljam eno globoko osebnostno krizo, predvsem, kar se tiče pomanjkanja samozavesti, pomanjkanja zavedanja o določenih sposobnostih (prepričanje, da sem totalno nesposobna za karkoli...), strah pred prevzemom odgovornosti nad svojim življenjem, osamosvojitev od staršev, strah pred odraslostjo, skrbjo nad sabo, da je treba končati študij... groza. Na trenutke sploh ne najdem oporne točke v sebi... In potem več ne vem, kaj naj si mislim/čutim/dojemam vse, kar se (ne)dogaja. No, nekaj sem napisala. Če se mi še kaj utrne, sporočim! Lepo lahko noč vsem, Sonchii

Vojko! Zanima me perspektivnost zveze s partnerjem, s katerim sva skupaj približno dve leti. Glede na to da je starejši in ima 2 otroka (in je ločen), me zanima, če se splača z njim graditi prihodnost. Imam dobro prijateljico, s katero vedno deliva mnenja, se konstruktivno pogovarjava, vendar velikokrat zapadeva v skupno malodušje in samopomilovanje in se ne znava pozitivno naravnati in vzpodbujati. Zanima me, kako naj skupaj rešujeva ta problem. JAZ: 3. 11. 1978 PARTNER: 3. 4. 1966 PRIJATELJICA: 21. 1. 1978 Lep pozdrav in najlepša hvala, Sonchii

Izida, imaš prav to z odvisniki, vendar če si OZDRAVLJEN, ne kadiš, kajne? Mogoče bi ti pomagalo kaj takega (meni je): - predstavljaj si, da te dobesedno (fizično) boli, ko kadiš (vem, da se čudno sliši, vendar se da), čeprav ti drugače cigareti predstavljajo užitek --> OBRNI SLIKO: CIGARETA JE BOLEČINA!!! - igraj se igrco (najboljše, da si sama): predstavljaj si, da na tvoji levi rami sedi strasten kadilec , ki bi lastno dušo ali pa mater prodal za en dim, in te ful gnjavi za cigaret, da bi si TI prižgala, da bi zadovoljila njegovo potrebo, saj on kadi preko tebe... Ali mu res moraš ustreči, mu biti sužnja? - opazovala sem kadilce, njihove gibe, kako nesejo cigareto k ustom in potegnejo PEKOČ dim vase, v pljuča in si predstavljala, kako vse postaja črno, zadimljeno; kako ugasnejo cigaret in kako OGABNO izgleda ogorek, da ne govorim o tem, kako SMRDI... - predstavljaj si sebe čez deset let, če ne boš ZDAJ nehala kaditi... Če te to ne gane najbolj, pomisli na najbližje, kako bi trpeli, ko bi videli, da njihova ljubljena oseba umira po obrokih, po lastni krivdi, zaradi kvaziužitka... Bo kaj lažje?

Najprej vsi lepo pozdravljeni! Na tem forumu sem nova, in priznam, da nisem prebrala vseh zapisov, tako da mi ne zamerit, če bom povedala kakšno za vas že staro ugotovite ali modrost Se pa tudi sama odvajam od kajenja in danes je približno mesec in pol, s tem, da sem na silvestrovo skadila dva, da sem videla, če še mojemu egu sploh "paše" se zastrupljati. In, verjeli ali ne, sploh mi ni pasalo (drugi cigaret je bil samo za preverjanje, če mi prvi res ne paše, hihi) in bila sem prav ponosna nase, da sem prišla ven iz tega začaranega kroga sanjarjenja o nikotinskem zadevanju... Ampak danes... danes bi spet rada "preverila", cel dan me neki matra, pa čeprav mi smrdi cigaretni dim. Skoraj sem si že prižgala, pa se je vedno pojavil očitek vesti: "Zdaj boš enega skadila, potem pa ti bo takoooo žal. Se splača?" Če ne bi bilo tega vprašanja (le kdaj se mi je vcepilo?), bi že ponovno kadila... Torej moj nasvet: vprašajte se, kaj bi radi (bodite odkriti do sebe) in kaj ste pripravljeni za to "žrtvovati", kajti izgubite v obeh primerih, pridobite pa samo v enem, in sicer v nekajenju: ZDRAVJE(LEPŠA KOŽA, NOHTI, LASJE, ZADAHA NI, PLJUČA SE ZAČNEJO ČISTITI, KONDICIJA IPD.) SAMOZAVEST, PONOS... Vso srečo vsem, mene je za danes minila želja po cigaretu!

Res je, ni čudežnih kremic. Če pa je teh nekaj črtic nastalo šele po drugem porodu, pa ni nič takega... Jaz jih imam, pa še sploh nisem rodila, in ko so se začele pojavljati, so me groznomotile, zdaj pa sem se nekako sprijaznila z njimi...