Star sem 16 let in z depresijo se soočam že 1 leto in nikakor se je ne morem znebiti. Zanima me samo ena stvar. Kako naj človek gleda pozitivno na to, da se ga ljudje že celo življenje izogibajo in ga sovražijo. OK. Moj pogled naj bi bil napačen glede na realnost, vendar to, da nisem občutil ljubezni celo življenje in da so me tudi moji starši zavrgli, ni subjektivno vendar so dejstva, ki me opominjajo, da bom celo življenje sam in obupan nad ljudmi, ki ne kažejo nikakršne naklonjenosti. Vsako dnevno je prisoten ta občutek in ne vidim kako bi se to lahko končalo. Ljudje so polni predsotkov o meni in z ogovarjanjem širijo to misel na druge ljudi. Želim si samoto, da bi me ljudje sprejeli in tudi ko me ni zraven to pokazali.
