Kar se tiče šolske prehrane; treba je pritiskat posamično (starš na OŠ, vrtec), plus preko predstavnikov staršev v Svetu staršev, plus natančneje preko predsednika/ce sveta staršev kasneje v Svetu zavoda, da uvedejo več lokalno pridelane hrane. Lokalno v SLO pomeni radij 80 km - to je pa že skoraj cela SLO, kajne . Drug pritisk je treba istočasno vršit preko občinskih svetnikov (občinskega sveta) z mejli, os.kontaktom. Tretji pritisk preko krajevnih skupnosti (oz. vaških skupnosti, odvisno od okolja). Težit, pisat, kontinuirano, postavljat prava vprašanja in zahtevat dihotomne (da/ne) odgovore. Lokalna hrana se v javne zavode lahko spravi preko kratkih verig v sistemu javnega naročanja. 20% vseh JN se lahko naroči direkt, brez JN, preko naročilnic, s tem, da naročilo ne preseže 20% vrednosti celotnega JN v koledarskem letu. Večina javnih zavodov (OŠ, vrtci, domovi) se lahko vključi v katalog naročanja živil za nabavo živil; cenejše, preglednejše, statist. obvladljivejše. Kar se tiče lokalnih tržnic; treba vršit pritisk in na ćupana, in na občin,.svetnike, vaške skupnosti, krajevne skupnosti. Možnosti so, samo tečen in vztrajen moraš biti. Pa vključit se v lokalno politiko. Vem zato, ker se tečna v svojem okolju