Cookie

k dobiš futr, al ko dobiš račun

no, če koga zanima, rdeče leče NI treba nič namakat, je vse v 15 min skuhano ma je bla dobra tale juhica za ponovit

porkaflek, pol pa neč. Bomo pa mal tople vode spili, pa išli spat iz konzerv jem pa sam liči, pa še tega ne več (zarad konzerv). Fižou mi je pa vsak preslan, koruzebprewč požrem, graha ne konzumiram, aja, no pelate - ti so tut ok, čeprav iz konzerve.

sm se odločila, da ne bo nič s pašto. Morda bo pa kej z rdečo lečino juho; a kdo kej ve, je treba to reč prej kej dolg namakat - kot fižol recimo? Al se flikne v krop, tako kot ajdova kaša, pa je vsega konec v 15-20 min?

prvič čujem, da bi kdo akne meu v gobci - običajno majo afte (razjede, ulkus imenovane) tut za linfni sistem - je to kaj za pojest ali na kruh namazat? Ana, zakaj ti pa je padel imunski sistem? In po čem (razen očitnih aft) to sklepaš?

sej ne vem, če bi napisala testenine skuhaš kot testenine (tp al dente, jst uporabljam bariline ozke rezance zgledajo tko kt gnezdeca). Omaka: skuto (vzem kako rahlo, pasirano, polnomastno, tut cottage cheese je gut) pretlačim z malo tekoče smetane (loh tut mlek, sam spet polnomasten), pogrejem v posodi na plinskem šteilniku do zelo vroče, vendar NE vrele. Prelijem na dobro odcejene rezance in potresen drobno nariban dimljen sir. Takoj pojest aja, solim nič, razen kropa za rezance (+ mal olivolja) količine so od uča, omaka je bl tekočastka (kt puding) kt redka. ******* Porny, a bo zvečer koncert

ne razumeva se Nisem hotela zrelativizirat tvojega odgovora. Hočem samo povedat, da - ne veš, ne vem, ne ve - kako BI SE obnašal, odreagiral; ker pač NISI (zdej) v taki situaciji. Se nanaša na "never say never". Je pa lepo, da si načelna Načela pa kdaj pa kdaj tudi prerastemo, preoblikujemo, nadomestimo,...ali obdržimo

jst včer eno zanič japonsko piščančjo juho z rezanci (iz vrečke, bohmenimarad ). pa sezamovo pekočo alkajžejebilundrek. Pošastno tole :xx!: Sva pol še skledo zelenega radička s koruzo potamanila. Dans pa še ne vem, morda kake testenine z dimljenim sirom

ne, mučenja ipd. ne privoščim nikomur, pa s tem tut teb ne no, sej si sama povedala v prvem stavku; jst milsm, da nihče še zase ne more roke v ogenj dat, da on(a) pa že ne. Nikol in tko. Dokler se ne znajdeš v taki (zate trigger) situaciji, ne veš. Loh jst zdele govorim, kok bi pa jst enmu potrgala roke, noge, vse kar stran visi (ane Brusnica ), sam ko bi pa res bila v taki situaciji, bi pa bohvet kaj storila - loh bi, loh pa kej druzga, loh pa celo nič. Zase vem, da imam zelo nizek prag tolerance, kr prec popizdim, ko bi kater drug (priznam, večina) še mirno toleriral. So pa tut situacije, ko bi večina že zdavnaj podivjala, pa sem še zmer mirna in tolerantna. Trigger je za vsakega drugačen.

jst pa ne verjamem. Ne verjamem, da ne bi nekomu, ki bi mučil tvojega otroka, ga zlorabil, ubil in zakopal, da mu ne bi nič naredila (v kolikor bi bilo v tvoji moči, ne da bi bil un tip varno spravljen). Prav tako ne veš, kako bi se obnašala v nekih ekstremnih situacijah - ker to ne ve nihče, dokler se (če se) ne znajde v taki situaciji. Jst vem, da mi pade mrak na oči (sicer redko, pa vendar) in potem se zažene program "search and destroy" - tako kot se tak program zažene pri vsakem (samo trigger je drugačen).

unis, da nis v časovno luknjo padu maš še kej? k jst čakam obljubljeno nadaljevanje

tole sem dobila po mailu: ******* Morilec čebel je morilec ljudi Anton Komat, 07. Mar, 2009 foto: Dokumentacija Dela V Sloveniji se že vrsto let dogaja barbarski bioterorizem. Umiranja rib v rekah smo se že privadili, običajni so pomori ptic, vse manj je žabjega regljanja, manj prepoznavno je umiranje živali, ki niso blizu našim očem in našim srcem ali pa o njih nič ne vemo. Zdaj umirajo čebele, množično padajo z neba, pred našimi očmi. Pomori se vrste drug za drugim, brez krikov bolečin, brez potokov krvi. V tej nemi grozi smo priče nenehnemu sprenevedanju odgovornih, plačanih, da delajo v interesu preživetja. Zato je nujen širši pogled, moramo ga razširiti, da oživimo naša otopela čustva in ohromelo odgovornost. Temu, kar je nasprotno logični resnici, pravimo zmota, kar moralni, temu rečemo laž. Nekdo je lahko resnicoljuben in govori, kar misli, čeprav je v zmoti, drugi pa pove, kar je videti logična resnica, a pri tem laže. Zato trdim, da se zmota rodi iz laži. Človek laže in se od drugih ljudi uči laži. V družbenem vedenju smo se naučili laži, in ker človek vse gleda s človeškimi očmi, vse počloveči. Človek počloveči naravo in ji pripiše človeške lastnosti in namene. Ker govori eno, misli in čuti pa drugo, domneva, da ima tudi narava navado misliti in čutiti na en način, predstavlja pa se nam drugače. Domnevamo, da nam narava laže. Toda narava ne laže! Laže človek, in to po naročilu ali po opustitvi, ko potvarja resnico ali pa jo zamolči. Če združimo povedano, lahko zaključimo s presenetljivo mislijo: narava laže lažnivcem. V tej strašni mlakuži laži in strahopetnosti slišimo kričanje: »Dejstva, le strokovna dejstva! Nič besed!« Najvišje, odrešilno dejstvo pa bi bilo, da bi vsakdo povedal svojo resnico. Že samo s tem bi bili na drugi strani brezna, ki nam zija pod nogami. Svet vsiljenih resnic Čebele v Sloveniji umirajo pred našimi očmi, milijoni, milijarde čebel po vsem svetu, toda človeška brezbrižnost in neumnost nimata meja. Na žalost živimo v svetu, kjer centri moči odločajo, kaj je problem, kdo ga bo reševal in kako ga bo rešil. V takem svetu vsiljenih resnic moramo skrajno resno postaviti vprašanje, kaj sploh je resnica. Resnica je bila vedno najbolj nevaren koncept v človeški zgodovini. Predvsem če se skriva za krinko objektivnosti, danes bi rekli strokovnosti. V zgodovini se je še vedno izkazalo, da je elitni sloj z resnicami (kot dogmami) vedno upravičeval in uresničeval svoje gospodarske in politične cilje. Včasih so heretiki končali svoje predrzno življenje na grmadi, danes gorijo bolj sofisticirane grmade, ki so kurjene z diskvalifikacijo in eliminacijo iz družbenega okolja. Tako smo bili pred dvema letoma nasprotniki sprememb pesticidnega zakona v parlamentu označeni kot »ekoteroristi, ki so enako nevarni kot islamski fundamentalisti«. V Sloveniji se vsak dan dogaja, da novodobni heretiki izgubljajo službe ali pa ne morejo dobiti zaposlitve, ker telefoni centrov moči sežejo v zadnjo slovensko vas. Taka drža oblastnikov je presenetljivo podobna drži Poncija Pilata. Samovšečni nastopač in arogantnež je Jezusa našemil v kralja, ga okronal s trnovo krono, ga dal bičati in ga razstavil v posmeh ljudem. Ecce homo! Oholi Rimljan je imel v mislih zgolj komedijo zasmehovanja in ponižanja, toda drhal, skupaj s farizeji, je začela kričati: »Križaj ga!« In so ga križali. Namesto komedije je nastala tragedija. Jezus je bil križan kot terorist. Pilat se je sicer vprašal: »Kaj je resnica?« Vendar ni počakal na odgovor, ampak je šel in si umil roke. Toda Jezus nam je zapustil nedvoumno navodilo. Rekel je: »Če boste molčali, bodo kamni govorili!« Zato ne molčimo, ker molčati pomeni isto kot lagati! Izogibanje pogovoru o velikih problemih je hinavščina in laž, obenem pa navadni idiotizem. Vsi oholi oblastniki najprej obidejo problem, potem pa se širokoustijo, kako ga ravnokar rešujejo. Novodobno farizejstvo! Prav to počne novokomponirani kmetijski minister. Namesto konkretne varnosti nam ponuja abstraktna zagotovila, čebelarjem pa odškodnine zaradi umrlih čebel. Toda čebele niso potrošna roba, ki jo je mogoče kupiti, in strupi so hudičevo konkretni tudi za človekovo zdravje. Strupi ubijajo! Če prodamo čebele, smo prodali svojo dušo! Kot Faust bomo prodali svojo dušo hudiču! Uničevanje ekosistema Za družbeno ogrevanje nujnosti uporabe čebeljih strupov je naokrog zaokrožilo vabilo govedorejskega poslovnega združenja in kmetijsko-gospodarske zbornice, ki se začenja z debilnim pozivom: »Kaj bomo sejali, če ne bomo smeli oziroma mogli sejati koruze?« (Kaj neki sejejo nemški in francoski kmetje, kjer koruzne njive obsegajo stokratne slovenske površine in kjer so ti strupi prepovedani?) Poziv je pripisan govedorejcem, vendar sem trdno prepričan, da naši kmetje niso tako neumni, za kakršne jih imajo njihovi samooklicani skrbniki. Ti kmete zgolj zlorabljajo za doseganje svojih interesov, ki nimajo s preživetjem kmetov nič skupnega. Ti so kmete našemili z vrečami kemičnih gnojil in škropilnicami najhujših strupov ter jih potisnili na trg. Po domače povedano, poslali k zlodeju, v pekel preživetja. Nihče namreč kmetom ni povedal, da z uporabo strupov uničujejo tisto, kar je osnova njihovega preživetja, rodnost prsti. Nihče kmetom ni povedal, da le 0,1 odstotka pesticidov doseže ciljnega škodljivca, da večina strupov pomori vse živo – insekticidi dekompozitorje, ki so nujni za kroženje snovi v ekosistemu prsti, herbicidi primarne producente, fungicidi pa zagotavljajo pomor deževnikov do globine oranja. In prav deževniki, ki v dvajsetih letih obnovijo celotno kmetovo njivo in jo spremenijo v najrodovitnejši humus, v svojih izločkih obogatijo prst s petkrat več dušika, sedemkrat več fosforja in enajstkrat več kalija. In to zastonj! V primerjavi z učinkom deževnikov so drage vreče kemičnih gnojil parodija v slogu Montyja Pythona. Kmetje ne vedo, da učbeniki agronomije pred petdesetimi leti (ko se je začela agrokemična vojna proti življenju) naštevajo dobro stotnijo škodljivcev, današnji nabor pa presega tisoč različnih škodljivcev. Zakaj neki? In zakaj neki koruzni hrošč? Strup v kozarcih Ljubljančanov Začelo se je z alarmom, z razglasitvijo splošne nevarnosti, skratka z vojaškim besednjakom, ki ga poleg armad tega sveta premorejo le še kemični terminatorji življenja. Njihove bojne formacije imajo glavni štab v fitosanitarni upravi (Furs), potrebno formalno podporo pa v uradu za kemikalije. Dovolj je bilo nekaj najdenih hroščkov, ki jih je zaneslo s Hrvaškega, in že je bila suspendirana kemična varnost. Če pogledamo na zemljevid, opazimo sila pomenljivo dejstvo, da se je koruzni hrošč najprej pojavil okrog letališč! Kdo ga je tja zanesel, prepuščam vaši domišljiji, moja primerjava z bioterorizmom je zgolj naključna. Skratka, klotianidin in tiametoksam so uporabili, še preden sta bila sploh registrirana. Izmislili so si do šestkilometrski varnostni pas od »žarišča napada«. V tamponsko cono je tako padlo celo z vodno zaveso zavarovano vodozbirno območje občine Ormož, ki s pitno vodo oskrbuje 25.000 ljudi! V njegovem centru so posejali koruzo! Uporaba tretiranega semena ni bila dovoljena le na območju življenjskega prostora panonskega hrčka. Lepo, da varujemo redko žival, ki je čudežno preživela v uničeni pokrajini, kaj pa ljudje in čebele? Takrat je direktorica Fursa zapisala: »Če kolobarjenje zaradi pomanjkanja zemljišč ali prevelike potrebe po krmi ni mogoče, je potrebno uporabiti seme, tretirano z insekticidoma …« Torej koruzni hrošč sploh ni bil problem, temveč je problem kronično pomanjkanje koruze. Resnica je, da je uhlevljenih živali preveč glede na kapacitete okolja, zato je koruzi z vsemi strupi vred dovoljen vdor celo na zavarovana vodozbirna območja. To ste videli na zdaj zaprti (zaradi pesticidov) vodarni Hrastje in to si lahko ta čas ogledate pri vodarni Brest, ki s »pitno vodo« oskrbuje južni del Ljubljane. Koruza raste v obsežni monokulturi vse do ograje črpališča in strupeni pesticidi nemoteno pronicajo v kozarce Ljubljančanov. Prepovedi insekticidov v Franciji in Nemčiji Toda povrnimo se k čebelam. Ko smo leta 2004 imeli velik pomor čebel, so teste opravili italijanski laboratoriji in poročali, da je možen vzrok pesticid imidakloprid. Toda v sporočilu ministrstva za kmetijstvo (MKGP) smo brali: »Na podlagi dobljenih laboratorijskih rezultatov je nacionalni veterinarski inštitut podal strokovno mnenje, da imidakloprid, ki je bil ugotovljen v sledovih, ni bil glavni vzrok za odmrtje čebel, zato na MKGP oz. FURS za zdaj še ne razmišljamo o ukrepih prepovedi uporabe imidakloprida.« Kdaj pa so sploh razmišljali? Kot neslana šala izzveni reklamno sporočilo, ki ga proizvajalec imidakloprida promovira za neki drug pripravek, ki prav tako vsebuje ta strup in je namenjen uničevanju mravelj in termitov. Tam piše: »Naš pripravek povzroča vrsto učinkov na termite in mravlje tako, da se prenehajo hraniti in so nesposobne vzdrževati svoje kolonije in da so zaradi padca odpornosti bolj ranljive za vse vrste bolezni.« A prav to se dogaja čebelam, ki žive v kolonijah tako kot mravlje in termiti! To je norčevanje iz zdrave pameti. Medtem ko naši agroveleumi niso razmišljali, je francoska vlada že leta 1999 na podlagi analiz neodvisnih raziskovalcev takoj prepovedala uporabo vseh pripravkov, v katerih je imidakloprid. Sledili so jim Nemci in drugi. Lani je takratni kmetijski minister končno prepovedal uporabo za čebele smrtonosnih insekticidov in oddahnili smo si. Toda nova oblast je naplavila novo priložnost. Naši »strokovnjaki« so šli k hitri spovedi, se do tal priklonili korporaciji, ki proizvaja strupe, in jo prosili odveze. Nikakor ni šlo za strokovno, ampak za hlapčevsko odločitev, ki se reflektira kot navadni sofizem, kar je sila nevarna družbena praksa. Nenadoma se pojavijo posvečeni ekspertokrati in v sila strokovni razpravi ugotovijo, da je vse varno in vse pod nadzorom. Po načelu Rim gori, senat pa razpravlja, v praksi bi temu rekli »kadija tuži, kadija sudi«. Vsi vemo, da čebele umirajo, obenem pa smo priče, kako kvazimetodološki racionalizem preide v popoln iracionalizem, po domače v bedarijo. Priče smo konfliktu med resnico in metodo in ta konflikt zagovornikov metode za dosego cilja kot sredstvo uporablja laž. Zgoraj sem zapisal, da narava laže zgolj lažnivcem, ti pa potem svojo zablodo prodajajo zapakirano kot »strokovno mnenje«. V službi interesa kapitala, seveda. Toda treba je vedeti, da smo za čebelami na vrsti ljudje. Morilec čebel je morilec ljudi! Sodobni sistem vsiljenih resnic je reduciral življenje planeta na uporabno vrednost in s tem ustvaril počlovečeno naravo in razčlovečenega človeka. Toda ta projekt se že obrača, ne le proti zavedeni večini, temveč tudi proti uzurpatorjem moči. Če sem omenil slovenske ekoteroriste, slovensko Al Kaido, potem ne morem mimo modreca islamskega sveta z imenom Ibn Almukafa: »Človeka najprej doleti kazen zaradi prevare. Prevara pa tudi tisti, ki ne prisluhne ljudem.« Bedna vladavina arogantnih politikov je zato vedno kratkega diha. Morda smo res videti kot sodobni Don Kihoti, vendar Don Kihot ni bil pesimist. Pesimizem je značilna drža za novodobne Hamlete, za napihljive nevretenčarje, egoistične povzpetnike, ki verjamejo samo v denar. Za Don Kihota velja ferum victorem cepit, premagal je svoje zmagovalce. Sodobni Don Kihoti smo optimisti in imamo le eno pot – da vstopimo v pekel z naperjeno sulico in osvobodimo vse zapeljane, ki so verjeli v lažno upanje, ki ga trosi brezdušna oblast. Na peklenska vrata pa izobesimo napis: »Ko umre upanje, oživi delovanje!« Sedaj umirajo čebele, človekove sopotnice, čudovita bitja, ki nam darujejo nekaj najdragocenejših zakladov narave in nam omogočajo preživetje, brezplačno, zastonj. Ali je res vredno samo tisto, kar drago plačamo? Čebelarji naj že enkrat umaknejo svoje čebele na varno v gozdove, da bodo prevarani kmetje ostali brez pridelka. Morda jih bo to končno streznilo in prebudilo. Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Potem naj prisilijo kmetijske pospeševalce, kmetijske strokovnjake in prodajne referente tovarn strupov, da s čopiči oprašujejo sadno drevje in poljščine. Le tako bodo končno vsi skupaj strokovno ugotovili, da brez čebel ne gre. Preživetje čebel in ljudi ni strokovna, marveč osnovna javna politična odločitev, ki naj temelji na uporabi previdnostnega načela. Iz Sobotne priloge *********** Konec maja bo imel g. Komat na Bledu še eno predavanje, tokrat o hormonskih motilcih in drugih strupih, raztrosenih po zemlji naši. Termina žal ne vem

A, seveda

Hiška (ala Hobit) za dobrih 3 tisoč evrov: http://www.zurnal24.si/hiska-dom-gradnja-S...il/hobiji/97664

hvala stric Porne, k si mi omogočil prekrasen začetek vikenda moj poklon drgač pa Miškon, tale stric ni nič hudoben in nevarn, pa mesa tut ne je

pomanjkanje vitamina A

vitamin A je v surovem korenju kot provitamin in ga kot takega telo ne more kej dost izkoristit. S kuhanjem provitamin preide v vitamin (A), kateri je ob prisotnosti maščob (najbolje omega 3 nenasičene mašč.kisline) - po domače z malo olja, najboljša absorbcija in s tem izkoristek le-tega. Torej je, kar se korenja tiče, najboljši kuhan ali dušen (v primerjavi s surovim) pa z malo olja.

butl ti je dobr povedou. Punca NI tvoja last! In se lahko druži s komerkoli se hoče! (velja tudi obratno)! Nimaš kej prepovedovat, moledovat, prepričevat, nabijat krivdo. Pogovorta se s punco. Ni pa na tebi, da bi odganjal punčinega prjatla, razen, če te ona izrecno prosi za zaščito - pol ga pa vsekaš na gobec, jasno. Sam do tam je še deeeeleeeeč

a zdej se boš pa še špotala, pa dvakat mi je vmes ekran zmrznil, pa 15 telefonov vmes, a to mam namest hvaležnosti, da klele pišem svoja jedilnike sam res, slovenština čista sploh dans ni

jst sm bla pa včer sadistično razpoložena in sm svojmu servirala ohrovtovo župo pa jo je brez ugovarjanja pojedu ( )pa jabolčni kompot sm skuhala pa mal ličija dodala; no za nagrado sm spekla ajdov kruh s sezamom in lanenim semenom. Pol sva pa večerjala svež kruh pa kraško budjolo pa vsak pol deci terana. dans sm zmazala že cottage cheese, dve banani in mal čaja čakata me še pomaranči in dva jabolka. popoldne bo ostanek včerajšnje župe pa en štrukelj makov mislm narest in that's about it

zlata ribica je mene pooblastila, da šutnem janajam, da končno začne že delat, na začetku seveda, in potem redom dalje na dve, tri, štiri in tako dalje do stoinene. Za sodbe bo še čas, zdele nej se pa dela prime in začne za strah nej jo pa opomnem, da strah je votel, okrog ga pa nič ni, tko da konc izgovorou pejt delat x!x za ostale mi ni pa nič sporočila

sam v vednost in ravnanje: janajam in jaz nisva ena in isti osebi k so že tut pornyja men pripisovali (in obratno) ej, da ne živiš ti kje na Kodeljevem včas sm bla jst tm in sm mela tako sosedo; pa sm jo utišala s pohvalami, ne boš verjela pohvali njen vrt, frizuro, da je shujšala, karkoli; ko te napizdi, ji dej pohvalo; pridna, a res a dejte no vpraši jo kdaj za nasvet (tut če ga pol direkt recikliraš je mene napizdevala k sm kao štihala vrtiček svoj (živela s cimrami v hiši s pripadajočim vrtom - tak niz dvojčkov hiš z vrtički), jst se pa h njej obrenm in rečem, o dober dan soseda, kako ste kaj, joj kok mate pa vi vrt lepo urejen. Pa se je zadrla ti prasica boš mene zajebaval al kaj, jst pa njej, zakaj, vrt mate res vzorno urejen, jst bi tut mela tazga, provzaprov še nism vidla bolj urejen vrt od vašega. Je utihnila, se na petah obrnila in prnesla par sadik solate za pikirat. Pa čez ograjo dajala napotke kako pa kaj. Pa pol redno poročala, kdaj se je lastnik šetal po bajti in katero hrano žrl (ker je baje čez stene vohala ) V glavnem, od takrt dalje nism mela več problemov z njo. Lahko jo pa tut ignoriraš na celi črti in se šetkaš v coklih pa smejčkat se ne pozab

hecno pri vsem skupaj je, da je lastnik Geodetskega zavoda (in s tem vseh zemljevidov, arhivov ipd.) ravno hrvaška firma; in bojo vlekl zemljevide ven, kokr in kadar jim bo zapasalo. Kaj bomo pa mi pokazal - če nič nimamo? Dolg nos

točn tko jebo vas zbornice, zadruge, združenja in ostala skupnoskledarska kolektivna preraporeditev odgovornosti, katerih namen je samo skupno cuzanje denarja, a odgovornosti/pristojnosti nobene :xx!:

k smo pa glih že pr polžih, baje imajo nevemkolk dolg trajajoč orgazem, sam je res doooolg