Dreamer2020

Kako pogosto seksate? Kako pogosto pa je sploh pogosto? Ni časa! Ni časa za seks? Za seks je vedno dovolj časa! Ni časa za predigro! Aha, ni časa za predigro? Kje pa se začne predigra? V postelji? Napačen odgovor! Predigra se začne v naši glavi! Pari na splošno premalo seksamo! Ne mislim seksa, kot biološke potrebe, kajti bolj ali manj priložnostno seksajo tudi tisti, ki nimajo stalnega partnerja, vendar je to bistveno drugače. Seks s partnerjem je poglobljen izraz njunega odnosa. Danes razmišljam o partnerskem seksu. Se še spomnimo tisto, kar v današnjem času zelo poredko slišimo: S tabo bom (prvič) seksala, ko bom čutila, da bi seksala s tabo. Zakaj ne čutimo? Razen tega da ni časa, se nam ga zdi škoda, oziroma si ga ne vzamemo za to? Najmanj pa to, da bi pa sedaj morali seks še planirati. Seks naj bo spontan. Spontan in posledično bolj redek? Ker ni časa in ker ne čutimo. In zakaj ne čutimo? Ker smo se malenkost, eni bolj, drugi manj, odvisno koliko časa smo skupaj, oddaljili. Oddaljili v naših odnosih. Boli malo tole? V začetku, ko se spoznamo, je naša veza vroča. Vanjo veliko investiramo, trudimo se razumeti našega partnerja, investiramo v to, da se pokažemo v najboljši luči, partnerja pogosto razveselimo, presenetimo,… Ker smo seveda na osvajalskem pohodu. In delamo vse, kar je potrebno, da padejo zadnje barikade do partnerjevega srca. Se še spomnite tega? In potem, ko je partner osvojen, ga vse bolj jemljemo za samoumevnega. Za našo lastnino. Za nekaj kar nam pripada. In tudi stvari, ki naj bi jih partner delal za nas, so samoumevne. Samoumevno je, da ona skuha, lika, pospravlja in samoumevno (čeprav še bistveno preveč redko) je, da on pomaga pri gospodinjskih opravilih, kasneje sodeluje pri vzgoji otrok,… Samoumevno? Od kdaj že? Saj je moja mama tudi to delala! To je pač žensko opravilo, si mislijo številni moški. A res? In moško opravilo je, da gre na lov in domov prinese srno in nahrani družino? Kdaj je to že bilo? Narava moških in ženskih opravil je nekaj, druga stvar pa je naš odnos do teh opravil in naš odnos do partnerja, ki to opravlja. Kaj pa: Draga, danes si čudovito skuhala (ali pa dragi, kdor je pač na vrsti)? Ljubica, hvaležen sem, ker si zlikala perilo! Dragi ponosna sem nate, ker me podpiraš, ker mi pomagaš, ker me razumeš, ker si vzameš čas zame! PS. In dragi moški, to pomeni, da ji je treba pomagati, jo podpirati, se potruditi, da jo razumete, si vzeti čas zanjo! Hvaležnost in potrditev sta ključna v naših odnosih. Hvaležnost partnerju, da ga imaš, hvaležnost za vse kar dela zate in za vaju. Ker tega ne bi bilo treba! Kar navajeni postanemo na vse usluge in storitve v partnerstvu. Potrditev in priznanje, ki ga damo partnerju, zato, da ga imamo, da je z nami, za vse kar delamo drug a drugega, za ves čas, ki ga preživimo skupaj, za vse drobne malenkosti. Hvaležnost, potrditev, priznanjem so ključi do našega srca. Včasih mislim, da bi partnerja morala ostati v odnosu na stopnji, ko drug drugemu ničesar ne obljubita. Ne obljubim, da bom s tabo. S tabo bom, če mi bo lepo, če bom užival, če se bova trudila drug za drugega. Skupaj v dobrem in slabem! Zakaj že? Ta fraza potem postane izgovor, ko se nehamo truditi drug za drugega, ko se nehamo prizadevati drug za drugega. Vsak dan moramo osvojiti partnerjevo srce, njegovo/njeno pozornost z drobnim dejanjem, presenečenjem, skrbjo, hvaležnostjo, besedo, darilom, malim razvajanjem,… Predigra se začne v naši glavi. Fantastičen seks tudi. In v takem odnosu se ves čas nekaj dogaja, nekaj prasketa, nekaj žubori in fantastičen seks je samo posledica, nadaljevanje, vrhunec takšnega odnosa. In čas sploh ni pomemben, prav tako ni pomembno ali resnično “seksamo” ali se samo stiskamo in uživamo čas skupaj. Si lahko to predstavljate? Pogrešate? Si želite, hočete? Hočete več? Predigra se začne v naši glavi. Hvaležnost in priznanje pa se začneta v naših srcih. Ljubezen ni čustvo, ljubezen je odločitev. Odločitev, da daješ. In seveda, da si skupaj z osebo, ki je ravno tako pripravljena dajati. In sprejemati in se igrati čudovito igro partnerstva. Vir: http://www.sproscena.si/kljuc-do-fantasticnega-seksa/

http://www.sproscena.si/wp-content/uploads/2015/09/11825650_1689000811328998_8720692043720022253_n.jpg Naša prepričanja/vzorci so skupek informacij/sporočil, ki jih prejmemo po svojem rojstvu, od svojih staršev, okolice, družbe, države in kažejo način, kako gledamo na življenje, v kaj verjamemo in kako doživljamo stvari. Karkoli se nam v življenju zgodi, sami izberemo svoj odziv na dogodek ali situacijo. Ta odziv je odvisen od naših prepričanj in je včasih bolj, včasih manj zavestna izbira. Če pogledamo prepričanje: “Mama ima rada otroka”, potem ima vsaka mama svoje prepričanje kaj to pomeni, na kakšen način izrazi svojo ljubezen do svojega otroka. Ljubezen izrazi z bližino, s tem, da za otroka skrbi, se z njim igra,.. Na drugi strani ima otrok svojo izkušnjo, kaj za njega pomeni “Mama me ima rada”. Mama me ima rada, kadar je v bližini, kadar me objame, me boža, me hrani, se z mano igra,.. Dokler sta ti prepričanji usklajeni, je doma harmonija in v zraku ljubezen… V začetnem obdobju mama posveča otroku večino njenega časa in ljubezni je jim je ves čas na voljo. Otroci pa rastejo in korak za korakom mama začne uporabljati svoje prepričanje, da pa je “otrok sedaj že dovolj star, da nekaj postori v hiši”. Otroku reče: “Bodi priden, mama bo takoj nazaj, ker mora zlikati perilo”. Mamino prepričanje je, da je tudi to del njene ljubezni; ker ima otroka rada, mora skrbeti zanj in za stanovanje. Otrok pa to doživlja drugače. Njegovo prepričanje je: Mame ni ob meni, mama me nima rada, mama me je zapustila,… In to svoje prepričanje tudi izrazi. Najprej potiho in potem vedno glasneje. Dokler ne prepriča mame… Podobno je kasneje. Otrok se igra in mama z njim. Posveča mu pozornost in izraža ljubezen. Potem pa reče otroku: “Ti se tukaj malo igraj sam, mama je čisto blizu, mora pa nekaj postoriti in bo takoj nazaj.” Seveda je ta “takoj” za otroka relativen in otrok kmalu začne reagirati svoje prepričanje. Najprej potiho in potem vedno glasneje. Dokler ne prepriča mame… Ali pa dokler mama ne prepriča njega. Zakaj otroci ne ubogajo, so svojeglavi, trmasti,.. ? Ker imajo svoja prepričanja! To pomeni to! Ko mama naredi to, pomeni zame to. Če me mama zapusti, potem to pomeni, da me nima rada. In potem naredim vse, da mama pride nazaj. Vse? Na začetku “prosim” umirjeno in potem delam vedno večji hrup, dokler ne dosežem svojega. Vsak otrok ima svoj način, da doseže tisto kar želi. Oziroma tisto, kar v tistem trenutku misli, da potrebuje. In točno ve, kaj mora narediti, na katero točko mora pritisniti, da bo dobil rezultat. Otroku moramo postaviti meje. Ali res? Seveda, še bolj pomembno pa je, da otroku razložimo kaj se dogaja. Da mu prenesemo naše prepričanje. “Mama te ima rada, vendar mama mora zlikati perilo. Tudi če mama lika perilo in mama ni v tem trenutku s tabo, te ima mama rada!” Kolikokrat je potrebno to razložiti otroku? Kolikokrat je pač potrebno! Vedno “zmaga” tisti, ki ima močnejše prepričanje. Če otrok misli, da “umira” brez mamine trenutne pozornosti in ljubezni in bo o tem prepričal mamo, potem bo mama imela vedno probleme z “neubogljivim” otrokom. Ki pa v bistvu ne uboga zato, ker želi doseči svoj rezultat s svojim prepričanjem. Dokler mu ne pomagamo, da dobi novo izkušnjo. Da ga ima mama še vedno rada in da bo mama prišla nazaj in je vse v redu. Otroci čutijo energijo in prepričanje je energija. To tudi razloži zakaj otroci bolj ubogajo očete, kot pa mame. Ker so očetje močnejši v svojem prepričanju. Mama postane močna v svojem prepričanju, ko je sama jasna kakšen rezultat želi doseči. Torej, ko se naslednjič znajdete v situaciji, ko vas otroci ne ubogajo, preverite kaj je v ozadju. Kaj si dejansko želijo, kaj potrebujejo v tistem trenutku. Kakšno je njihovo prepričanje kaj se trenutno dogaja. Na kakšen način mislijo, da lahko dobijo tisto, kar si želijo. Razumeti moramo, da se otroci “borijo” za svoje želje in potrebe. Z vsemi sredstvi! In potem se pogovarjajte z njimi. Dokler jih ne prepričate. Z ljubeznijo, razumevanjem in potrpežljivostjo. PS. Prepričanja spremenimo tako, da pogledamo katera prepričanja nas trenutno omejujejo in kakšna bi potrebovali. Naslednji korak je, da dopustimo možnost, da so nova prepričanja možna in resnična in jih lahko sprejmemo. Nato morajo postati del nas in jih utelesimo. Zato pa potrebujemo energijo! ——————————— Miran Peterman, Energijski medij in življenjski trener. Pomagam ti do več energije in razumevanja v življenju. Ko si utrujena, pod stresom, iščeš svojo vrednost na napačen način. Sodobna ženska je zaradi pomanjkanja energije ves čas v občutku krivde. Da ni dovolj dobra mama, partnerka. Ker enostavno ne zmore vsega. Lahko ti pomagam. Vabim te na brezplačni razgovor http://www.sproscena.si/brezplacni-pogovor/

http://www.miranpeterman.com/wp-content/uploads/2015/12/traffic-sign-road-sign-shield-traffic-road-63.png Zadnje dni se ukvarjam z razmišljanjem: Kako iti na višji nivo na vseh področjih našega življenja? Kako več zaslužiti, izboljšati naše partnerstvo, imeti več energije, bolj uživati življenje, izkusiti več sreče? Seveda kot vemo, nikoli ni vprašanje “Kako” ampak vedno samo “Zakaj”! Zakaj bi sploh hotel več? Pa poglejmo. PS. Ostanite z mano, na koncu bomo pogledali “5 praktičnih korakov kako se premaknemo na višji nivo” Začnimo kar na začetku. Začnimo tam kjer se trenutno nahajamo. Prva možnost je, da smo v situaciji, da sedaj nimamo dovolj. Primanjkuje nam denarja, nezadovoljni smo v partnerstvu, življenje nas pritiska,… Če imamo “srečo”, je ta pritisk tako močan, da imamo resnično vsega dovolj in edino, kar nas zanima je, da hočemo novo življenje. Ne vemo sicer še kako to izgleda, vendar nas niti ne zanima. Vemo česa nočemo in smo pripravljeni narediti karkoli je potrebno, da pridemo do rezultata. Pritisk z vseh strani je tisti vzvod, ki nas poganja naprej. Problem je, če pritisk ni dovolj velik. Če smo v velikem minusu na vseh področjih in nimamo pritiska (ali pa je prevelik), potem tudi nimamo volje in interesa po več. Ni problem samo interes, ampak predvsem vera, da je več možno za nas. Verjamemo, da so lahko drugi uspešni in imajo vsega v obilju, nam pa pač to ni namenjeno. Potem pa je tukaj najbolj nevarna skupina. Nimajo veliko, so nekje v sredini, prav tako pa nimajo nekega pomanjkanja in prav tako ni nekega poriva, pritiska. Kar gre pravijo. Lahko bi bilo še slabše. (Lahko pa bi bilo še boljše.) Glavna ovira za napredek na vseh področjih je ravno ta povprečnost. Super bi bilo imeti več, toda zakaj že. Ta skupina ni pripravljena narediti tisto kar je potrebno, da se premakne naprej in resnično zaživi svoj potencial. Nimajo izkušnje drugačnega življenja, nihče jim ni pokazal kaj je možno, prav tako pa ni neke strašne potrebe po več. Zakaj že? Seveda ne smemo pozabiti na skupino, ki že dela na sebi, se razvija in je bolj ali manj zadovoljna s svojimi rezultati in svojim napredkom. In zopet odvisno od tega kako nujen je njihov napredek, nujen rezultat, je hiter njihov razvoj. Če se ne razvijate dovolj hitro, vam to ni dovolj nujno ali pa se niste odločili, da je nujno. Mogoče pa ne veste kako se odločiti? Kaj nas dejansko ovira na vseh nivojih? To so naša prepričanja. Naša prepričanja so tista, ki določajo koliko zaslužimo, kakšno življenje nam pripada, kakšnega partnerja imamo, kakšno življenje živimo. Torej, takšno življenje, ki ga živite sedaj, živite natanko zato, ker nekje v podzavesti verjamete, da vam takšno življenje pripada. Seveda si vsi želimo več, upamo na več, delamo, da bi imeli več, vendar dokler ne spremenimo svojih prepričanj, se nam bodo stvari sproti podirale in bomo ostajali na istem nivoju. 5 korakov za spremembo življenja (deluje na vseh področjih, preverjeno!) definiramo naša prepričanja, ki nas ovirajo izberemo kakšna prepričanja želimo imeti (ključ je, da prepričamo svoj podzavestni um, da je novo življenje možno za nas) spremenimo svoja prepričanja (PS. vse tehnike ne delujejo enako učinkovito in tukaj se večina ljudi ustavi) odprava energijskih blokad (Treba jih je resnično odpraviti, drugače nas še vedno ovirajo! Ta del večina ljudi na žalost ne jemlje dovolj resno ali pa sploh ne ve, da je to eden izmed pomembnih ključev!) skrivna sestavina, ki vse skupaj podpira (PS. Je tako enostavna in učinkovita, da vam je tukaj ne morem zaupati, drugače mi ne boste verjeli in boste vse pokvarili! ) Če hočemo spremeniti življenje, moramo spremeniti svoja prepričanja. Miran, kako naj spremenim svoja prepričanja? Pa poglejmo: 4 priložnosti za spremembo prepričanj doživimo osebo izkušnjo preberemo knjigo, verjamemo avtorju in se spremenimo obiskujemo delavnice, skupinske treninge odločimo se za osebnega mentorja Na začetku ti definiraš svoja prepričanja in nato tvoja prepričanja definirajo tebe. In potem greš v svet in pritegneš izkušnje, ljudi in situacije, ki so v skladu s tvojimi prepričanji. In če želiš drugačne izkušnje, ljudi in situacije, moraš spremeniti svoja prepričanja! Vir: http://www.miranpeterman.com/kako-naprej-5-uporabnih-korakov/

http://www.sproscena.si/wp-content/uploads/2015/08/couple-new.png Saj poznaš tisto: »Ko se moški in ženska spoznata in začneta razmišljati o skupni prihodnosti, si moški želi, da bi ženska ostala takšna, kot jo je spoznal, ženska pa začne takoj delati plane kako ga bo spremenila.«http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png Kako torej spremeniti svojega moškega? Prejšnji teden sem slišal zanimivo zgodbico. Prijateljica moje stranke ne mara, da njen mož ne pospravlja za sabo nogavic. Še vedno obstajajo takšni moški? Še posebej ji gre na živce, da dragi ne obrne nogavic na pravilno stran. Dovolj ji je prošenj in pregovarjanja in je prišla na zanimivo idejo, kako ga “ukrotiti”. Narobe obrnjene nogavice shranjuje v posebnem košu in ko dragemu zmanjka nogavic (opere mu samo tiste, ki so pravilno obrnjene), jih mora dragi oprati sam. Ali to deluje? Zagotovo! Zanjo in samo zanjo. Vsem ostalim, ki to berete, tega absolutno in pod nobenimi pogoji ne priporočam! Zakaj ne, če deluje? Kaj se dejansko dogaja? Svojega partnerja obravnava, kot daje mali otrok. Dejansko ga ponižuje. In kaj s tem doseže? Mogoče bo res celo začel delati tako, kot si ona želi, vendar ga način na katerega je to dosegla ne dela enakopravnega partnerja. Bolj verjetno je, da bo začel graditi zamero do nje in njenega načina. Mogoče bo celo našel pot, da se jih na svoj način maščuje. In na dolgi rok, ali bi si želeli biti v partnerstvu z neenakopravnim partnerjem? Razumeti moramo, daje tak način partnerstva popolnoma zastarel. Cel kup nekega obtoževanja, pogojevanja, razčiščevanja, pregovarjanja, pogovarjanja, “usediva se dol in pomeniva”, povleci, potegni. Partnerstvo na “nov način” je sestavljeno iz dveh samostojnih, uspešnih, veselih, kreativnih partnerjev, ki ne rabita viseti drug na drugem, ampak se spodbujata, podpirata, motivirata, sta skupaj srečna in se imata rada. Seveda včasih eden bolj vleče naprej in včasih drugi. Vendar imata skupno vizijo in sta skupaj zato, da jima je lepše, boljše in skupaj poglabljata izkušnjo življenja. Večinoma je pri nogavicah in podobnih situacijah problem različno razumevanje in doživljanje dogodka. Za moškega so nogavice samo nogavice. Zaradi enih nogavic se svet ne bo porušil in moški ne vidi smisla, zakaj mu draga ves čas utruja s temi nogavicami in včasih še naprej dela nasprotno ravno iz kljubovanja. Ženska pa po drugi strani pa stvari doživlja osebno in odvržene nogavice zanjo pomenijo, da je njen partner ne spoštuje, ne ceni njenega dela in ne upošteva njenih želja. Zanjo nogavice niso samo nogavice. In dokler partner tega ne razume, ženska pa se ponavadi tudi ne zaveda zakaj je tako prizadeta, je takšno situacijo težko rešiti. Moški in ženske govorimo različne jezike in dostikrat potrebujemo prevod in razlago, da razumemo kaj nam govori naš partner. Ko se pogovarjamo z nekom, ki ne govori istega jezika kot mi, ter mu želimo nekaj dopovedati, ponavadi govorimo in ponavljamo iste stvari, postajamo pa vedno bolj glasni. Na koncu kričimo drug mimo drugega brez rezultata, namesto, da bi se poskušali razumeti in stvari razložiti še na kak drugačen način. In podobno je dostikrat v partnerstvu. Naučiti se moramo partnerjevega jezika, da se lahko razumemo in komuniciramo. Zato priporočam obisk “jezikovne šole” ali pa “prevajalca”. Drugače bomo ves čas samo predvidevali kaj je partner dejansko rekel in kaj s tem mislil. Za vožnjo avtomobila potrebujemo znanje in naredimo izpit in za mnogo drugih stvari v življenju tudi. V odnos, ki pa je za nas najbolj pomemben v življenju pa se podajamo brez znanja in golih rok. Zato izkoristite vsako priložnost, da lahko dobite novo znanje. In ne rabite se vsega učiti na lastnih izkušnjah. Smo že ostali naredili dovolj napak. Pa veliko zabave. Vir: http://www.sproscena.si/ali-lahko-spremenis-moskega/

http://www.miranpeterman.com/wp-content/uploads/2015/07/0002426858EE-849x565.jpg Vsi poznamo rek “Način kako delaš karkoli, je način, kako delaš vse!“. Vendar tega v praksi pogosto ne verjamemo. Ne verjamemo, da to resnično delamo! Mnogo ljudi pravi: “Če bi imel boljšo priložnost, bi se bolj potrudil”. Ni res,način kako delaš karkoli, je tvoja navada, je tvoj način dojemanja življenja, tvoj način reagiranja. Deset evrov pa res ni nič takega, res mi nič ne pomeni. Ni res, način kako tretiraš 10 eurov, je enak načinu kako treniraš milijone. Zato jih tudi nimaš! Ljudje pa mislijo: ” Če bi imel milijone, bi drugače ravnal z denarjem”. Neeee, vse je ista frekvenca in isti princip. Ravno tako je z odlašanjem. Tole lahko počaka, tole lahko naredim naslednji teden, do petka bo to gotovo, začnem naslednji mesec. Če odlašaš pri malih stvareh, boš zagotovo in že zagotovo odlašaš tudi pri velikih priložnostih. Problem je samo v tem, da jih ne prepoznaš. In misliš, da jih ni in da je krivica, ker jih ostali imajo. Razumeti moramo, da vibriramo z in v neki frekvenci. In iz te frekvence dobivamo navodila, ideje, rešitve in rezultate. Če s temi nismo zadovoljni, potem moramo spremeniti frekvenco. Nekdo se ves čas zapleta v ene in iste situacije: pozablja, se zmoti, mu ne gredo stvari od rok. Zapleta se pri malih stvareh in zapleta se pri tem, da bi se premaknil do velikih stvari! Stvar ni v tem, da je tak človek slab, problem je njegova frekvenca, ki mu daje takšne rezultate in njegov ego, ki ga ne pusti naprej. Saj ste slišali tisto, da če ne vidiš nečesa, pač ne vidiš. To pa ne pomeni, da tega ni. In da tega ostali (so pač redki…) ne vidijo in da to ni mogoče. če ne vidiš, potem moraš poiskati nekoga, ki vidi in ti lahko pomaga. Naša frekvenca je odvisna od naše kapacitete energije in našega znanja. Če želimo iti naprej, spremeniti frekvenco, moramo pojačati svojo energijo in dobiti novo znanje, novo razumevanje, nov pogled na življenje. Problemov ne moremo rešiti na istem nivoju, na katerem so nastali, je rekel že Einstein. Novo znanje moramo osvojiti v teoriji in praksi, reprogramirati stara prepričanja in omejujoče programe in natrenirati novo frekvenco. To je proces in ne dogodek. Dan za dnem, korak za korakom, minuta za minuto. Vsak trenutek šteje in vsak trenutek je potrebno izkoristiti! In to je tvoja odločitev, ki jo lahko sprejmeš že danes! Vir: http://www.miranpeterman.com/nacin-kako-delas-karkoli-je-nacin-kako-delas-vse/

http://www.sproscena.si/wp-content/uploads/2014/09/woman.jpg S Sonjo delava na njeni samopodobi in razloži mi, da njen odnos z hčerko ni najboljši. Hčerka se je odselila od doma, bila nekaj časa s partnerjem, se razšla, se nato vrnila domov in sedaj išče službo in boljšo prihodnost v tujini. Sonja misli, da bi hčerka lahko dobila službo in bila srečna nekje bližje doma. Glede na to, da njun odnos in komunikacija nista najboljša, je velikokrat v občutku krivde, da je v preteklosti naredila veliko napak in ni bila dobra mama. To se kar pogosto dogaja večini naših mam. Kako lahko to rešimo in pozdravimo? Najprej moramo razumeti, da je namen našega življenja pridobivanje izkušenj. To pomeni, da se rodimo z namenom, da bi imeli v tem življenju neko izkušnjo, da bi nekaj prepoznali, se nekaj naučili. Življenje vse prevečkrat jemljemo črno-belo, kot bitko za življenje in smrt. Naše življenje pa je samo izkušnja, ki smo si jo kot duša izbrali preden smo se utelesili oz. rodili na zemljo. Zakaj si duša izbere takšno izkušnjo oziroma šolo; ali je to posledica neke lekcije, ki jo mora nadaljevati, odplačati ali pa si je to izkušnjo izbrala zaradi radovednosti in raziskovanja, v tem trenutku niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da razumemo, da se v dani življenjski situaciji oz. danem življenju nahajamo zato, ker smo se na nekem nivoju za to odločili, ne glede ali se tega spominjamo. Večina se itak ne. Pomembno je, da razumemo, da se vse dogaja po nekem ključu. Duša si, preden se utelesi, izbere svoje starše, okolico kjer se bo rodila in na nek način začrta smernice njenih izkušenj. Če to sprejmemo, potem lahko razumemo, da so si tudi naši otroci kot duše izbrali nas za starše, ker smo ustrezali njihovi željeni izkušnji. To pomeni, da je njena hčerka kot duša vedela na katerem nivoju, s kakšnim znanjem in izkušnjami je v tem trenutku njena “bodoča mama” in seveda na podlagi tega lahko predvidevala na kakšen način jo bo mama vzgajala. Mama je v tistem trenutku imela toliko znanja, kolikor ga je pač imela in je naredila maksimalno, kar je bilo v njeni moči, da bi bila najboljša mama. Seveda pa je njo vzgajala njena mama, ki pa tudi ni imela znanja in jo je vzgajala na način, kot je ona razumela, da bi bila najboljša mama. Duša, to pomeni “vaš bodoči otrok” ima te informacije in si izbere tebe za svojo mamo, ker želi specifično izkušnjo v specifičnemu okolju. In potem ko se dete rodi in začne rasti, pa se seveda začneta akcija in šolanje. In vsak reagira pa svojih najboljših zmožnostih, najboljšemu razumevanju življenja in znanju, ki ga ima na voljo. Če vse to razumemo, potem lahko sebi odpustimo nekatere napake, ki smo jih storili kot starši, ker pač v tistem trenutku nismo imeli več znanja, včasih boljših živcev, več potrpežljivosti in pozitivne energije. In naši otroci so si izbrali nas za svoje starše, to pomeni, da itak nihče ni ničesar kriv in je vse na nek način že naprej urejeno, da vsi skupaj vključeni dobimo neko izkušnjo in se iz tega nekaj naučimo. To razumevanje je pot do osvoboditve in svobode. Sami kot starši smo v danem trenutku reagirali na najboljši možni način kot smo imeli znanje in ni nobenega razloga, da sami sebe obtožujemo in občutimo krivdo. Čas je, da zadihamo in gremo naprej. To pa spet ne pomeni, da lahko s tem pogledom na življenje opravičujemo vsa naša dejanja oziroma kar nadaljujemo z takim obnašanjem. Če smo v preteklosti naredili napake, se moramo na teh napakah naučiti, se ne obtoževati in se pomakniti naprej. Pomembno je, da se naučimo in smo se pripravljeni spreminjati in spremeniti. Narobe je če sebe ves čas opravičujemo, da itak nismo imeli znanja, sedaj pa kljub temu, da to znanje imamo, ne naredimo ničesar. Če nečesa ne veš, potem ne moreš biti kriv, ko pa dobiš informacijo in znanje, pa si odgovoren/a, da stvari začneš delati drugače! Sonja je bila v tistem trenutku najboljša mama, kot je bila sposobna biti in sedaj ni čas za opravičevanje za nazaj, ampak je namen, da z novim znanjem postane od danes naprej še boljša mama na nov način! Življenje je čudovito, ko imamo mi čudovit pogled na življenje in včasih je potrebno samo malo, da spremenimo perspektivo in v naše življenje zopet posije sonce. Vir: http://www.sproscena.si/mislim-da-nisem-bila-dobra-mama/

http://www.sproscena.si/wp-content/uploads/2014/10/10563037_1524027267826354_4750885162240063181_n.jpg Pred kratkim smo imeli delavnico “Začuti svojo ženstvenost”, katera rdeča nit je v bistvu naše nenehno iskanje ljubezni skozi življenje. Po delavnici sem dobil email gospe, ki je napisala: “Moje mnjenje je, da ženska bi bila lahko bolj ženstvena, če bi ji v prvi vrsti ob strani stal mož, tako pri delu kot tudi pri dajanju ljubezni. Današnje ženske bi morale biti dobre v službi, dobre matere, gospodinje in žene. In kje je pri vsem tem mož? Mož si vzame čas za prijatelje, šank, šport. On se sprosti, ne glede, kaj ob tem čuti žena. Po mojem je ključ do ženstvenosti samo v tem, da mož ženi pomaga pri opravilih in otrocih in da ji izkazuje ljubezen. Ženska, ki bo vse to dobila od moža, bo ljubezen dalje delila otrokom in je vračala možu. Imela bo čas in željo, da si bo vzela čas zase, pa naj bo to meditacija (kot navajate) ali katera druga oblika sprostitve.” Drage moje, s tem se absolutno strinjam! To bi bilo idealno! Kako pa to deluje v praksi? Vsi poznamo zakon privlačnosti in vemo, da energija, ki jo oddajamo, privlači podobno oziroma enako energijo.Kaj to pomeni? To pomeni, da če nečesa kot oseba nimamo ali ne znamo, ne moremo v svoje življenje pritegniti osebo, ki bi to imela. In ženska, ki se ne ceni in ne čuti svoje vrednosti, bo v svoje življenje zelo težko pritegnila moškega, ki jo bo cenil, spoštoval in naučil ljubezni. Pa poglejmo najprej zakaj se ženska v osnovi ne ceni. Glavni razlog zakaj se ženska ne ceni, spoštuje in čuti (dovolj) svoje vrednosti je v tem, ker jo v življenju (še) nihče ni dovolj cenil in jo spoštoval, začenši, ko je bila majhna deklica. Ker ji nihče ni resnično pokazal in ni imela izkušnje ljubezni, sreče in potrditve. In zakaj ji nihče oz. najbolj pomembno njena mama tega ni dala? Ker seveda tega nikoli ni prejela sama. In tako gremo lahko naprej in naprej. In zakaj tega nihče ni dal? Ker tega ni imel sam in ker ni imel tega znanja. Tako, da lahko rečemo, da v resnici ni nihče kriv in smo vsi samo žrtve žrtev in se vsi samo učimo. Tako, da ne glede na to kakšna je situacija, nimamo pravice in osnove, da kogarkoli obtožujemo. c: Seveda so različni nivoji ljubezni do sebe in cenjenja in nekdo se bolj ali manj ceni, gre tukaj bolj za raziskovanje življenjskega principa. Ker vemo, da v življenju lahko damo samo to kar imamo, to pomeni, da lahko dajemo ljubezen in vrednost ljudem okoli sebe samo če sami občutimo ljubezen do sebe in svojo vrednost. Ne moreš dati drugim 10 bombonov, če jih imaš sama samo 5. Če želiš spremeniti svoje življenje, moraš spremeniti svoje življenje. Edini način, da lahko spremeniš svoje življenje je, da nekaj novega pride v tvoje življenje. Nova energija, nova informacija, nova spodbuda, novo znanje. Novo znanje, inspiracijo lahko dobiš z novo knjigo, filmom, udeležiš se delavnice, webinarja, poiščeš podporo in pomoč prijateljice, ki je že korak pred tabo ali pa ti pomaga coach (svetovalec). V glavnem gre za nivo vere oziroma komu lahko verjameš. To pa je odvisno od tega kakšne izkušnje si imela v preteklosti, koliko imaš trenutno pozitivnih sporočil in pozitivne energije. Nekateri ljudje iščejo novo znanje in informacije in jim je dovolj nova knjiga. Preberejo knjigo, dobijo informacijo, inspiracijo in gredo v akcijo. Spet drugim, ki imajo manj energije to ni dovolj in ne deluje. Potrebujejo večji moment, več energije, več spodbude in velikokrat nekoga, ki verjame vanje. Ne glede na to kje se nahajaš, je najbolj pomembno, da se zavedaš kje se nahajaš, to sprejmeš in se odločiš, da greš naprej, da absolutno hočeš spremeniti svoje življenje in zaživeti takšno, ki ti pripada. In kako se začeti ljubiti in ceniti? Če se tega še nisi naučila, se pač moraš naučiti od začetka. Kot mali otrok. Ne glede na to kje si, koliko si stara, kakšna je tvoja situacija, danes je nov dan, danes je nova priložnost, danes je pravi čas in nikoli, nikoli, nikoli ni prepozno. In potem se učiš. Kako naj se imam rada? Kaj je na meni, da imam lahko rada? Kako imam lahko to rada? In se pogovarjaš sama s sabo.Kot z malim otrokom. In ga učiš. Korak za korakom. In če ne gre, si poiščeš pomoč. Prijateljico, ki te spodbuja in vodi, coacha. Karkoli, komurkoli lahko zaupaš se predaš in te lahko vodi. Seveda, bi bilo idealno, da bi te spodbujal in vodil tvoj partner. Vendar kot smo že prej pogledali, če sama še nisi taka, je malo verjetno, da si takega partnerja pritegnila v življenje. Kaj torej lahko narediš? Prvi korak je, da najdeš način, da se naučiš ceniti in ljubiti. Bolj kot se boš cenila in ljubila, več kot boš naredila na sebi, avtomatsko ti pripada partner ki te ceni, spoštuje in občuduje. In ko boš postala svoja največja oboževalka, se boš znala razvajati in crkljati, bo prišel partner, ki te oboževal, razvajal in ljubil kot kraljico. Da dobiš takega, moraš postati taka. In za vse tiste, ki že imate partnerje in se sprašujete: kaj pa lahko jaz naredim, kako pa naj jaz spremenim svojega partnerja (ker itak nič ne šteka;) ), ali naj partnerja zamenjam,…? Pa poglejmo naslednji princip.Tam, kjer je največja blokada, je tudi največji potencial. Če si v življenje pritegnila partnerja, ki te ne ceni in podpira dovolj, to pa seveda, ker se doslej nisi cenila tudi sama, je princip, da ker imaš ti v sebi to “blokado”, imaš v sebi hkrati tudi neizmeren “potencial”, da se naučiš dajati sebi in drugim ljubezen in se ceniti. Ta potencial ima v sebi ravno tako tvoj partner. Kako to veš? Glede na zakon privlačnosti, si v svoje življenje pritegnila partnerja, ki ima podobne potenciale, kot jih imaš tudi sama (ne glede na to kako sedaj on izgleda čuden in nezainteresiran ). In potem je tu samo vprašanje časa, da bolj kot se boš ti delala na sebi in se spreminjala, bolj bo avtomatsko tudi tvoj partner postajal dovzeten in se začenjal spreminjati. TO JE PRINCIP! To pomeni, da nikoli ne rabiš skrbeti kako naj nekaj razložiš partnerju! Kako bi bilo dobro, da tudi on razume neke stvari! Razloži samo sebi in sama sprejmi in razumi te stvari in tvoj partner bo avtomatsko začenjal sprejemati in razumevati stvari in se spreminjati. Enako velja, če si moški in želiš spremeniti svojo drago. SPREMENI SEBE IN SPREMENIL SE BO SVET OKOLI TEBE! Želim ti čudovito sprejemanje, spreminjanje in uživanje življenja. Življenje je čudovito, ko imaš ti čudovit pogled na življenje! Vir: http://www.sproscena.si/kako-pritegniti-v-zivljenje-ljubecega-moskega/

http://www.miranpeterman.com/wp-content/uploads/2014/10/10563124_681405558611699_3544821519378460667_n.jpg V življenju smo velikokrat razočarani. Razočarani smo zato, ker imamo NAPAČNA PRIČAKOVANJA! Napačna pričakovanja pa imamo zato, ker si pogosto zastavimo previsoke cilje. Preveč pričakujemo od sebe in preveč pričakujemo od drugih ljudi. In potem tega ne izpolnimo/izpolnijo in smo razočarani… Kaj naj torej naredimo, da bomo vedno zadovoljni? Ali naj znižamo svoja pričakovanja? Gonilna sila življenja je ljubezen in narava ljubezni je, da si vedno želi več, boljših rezultatov in razvoja. To pomeni, da če znižamo naša pričakovanja, gremo v nasprotni smeri ljubezni, prav tako pa znižanje pričakovanj znova vodi v razočaranje. Ključ je, da POVIŠAMO našo POTRPEŽLJIVOST in naše RAZUMEVANJE ŽIVLJENJA. Ko razumemo, da je življenje razvoj in da smo v tem trenutku tukaj zato, ker je to pač naša trenutna stopnica razvoja, smo lahko zato hvaležni in motivirani, da gremo naprej. Če se maksimalno investiramo za naš razvoj, potem itak vemo, da je to v tem trenutku naš domet in naša situacija. Vemo kam gremo in želimo priti tja. Razumemo pa, da ves čas razvijamo svoje sposobnosti in smo na poti do našega cilja. Ravno tako je v odnosu do ljudi okrog nas. Resnica je, da imamo visoka pričakovanja do sebe in drugih ljudi, vendar smo potrpežljivi, ker razumemo, da lahko od sebe damo/dajo samo toliko kot lahko in nič več. Po drugi strani pa jih podpiramo in spodbujamo v njihovemu razvoju (in ne podpiramo v njihovih izgovorih zakaj ne morejo iti naprej) Ko smo ves čas potrpežljivi in hvaležni, smo ves čas lahko zadovoljni in srečni, saj se zavedamo, da smo/so z vsakim korakom bližje našemu cilju. Z novim razumevanjem življenja in razvoja se spremeni naše življenje. In kot vedno pravimo: “Življenje je čudovito, ko imamo mi čudovit pogled na življenje.” In s pravim pogledom nismo nikoli razočarani in ves čas na poti svojega razvoja. Vir: http://www.miranpeterman.com/zakaj-smo-razocarani/

http://www.miranpeterman.com/wp-content/uploads/2014/10/0010794868M-849x565.jpg Vsi poznamo Zakon Privlačnosti, gledali smo “Secret” in želimo postati kreatorji svojega življenja. Praksa pa je pokazala drugače. Večina ljudi ima velike težave pri manifestaciji. Kaj je tisto kar nas ovira, blokira naše manifestacije? Karkoli nas ovira, smo poimenovali “omejujoče prepričanje”. Omejujoče prepričanje je lahko resnično karkoli in je dejansko postal naš izgovor za neuspešnost. Podobno kot pri Policajih “neprilagojena hitrost”. Vedno ko naredimo napako na cestišču in se zgodi nesreča, nismo prilagodili hitrost in smo “sami krivi”. Če je na cesti oljni madež in je naša hitrost 10 km/h in nam ne uspe ustaviti vozila, zopet nismo “prilagodili hitrost”… Izgovor “omejujočih prepričanj” je postal tudi izgovor “gurujev” zakona privlačnosti, ki učijo kako postati uspešni in nimajo odgovora za težave svojih sledilcev, ki se borijo s svojimi “omejujočimi prepričanji”. In če nimaš rezultata, imaš seveda omejujoče prepričanje, ki te omejuje in loči do tvojega cilja. In ta omejujoča prepričanja je zelo težko odpraviti. Kaj se dejansko dogaja? Kaj nam lahko pomaga, da razumemo ozadje in se lažje rešimo iz primeža teh omejujočih prepričanj? Zakon privlačnosti pravi, da manifestiramo tisto kar oddajamo; energija, ki jo oddajamo, manifestira rezultat. Če želimo doseči cilj in na poti do tega cilja začnemo oddajati dvom, strah, ki pa so zopet seveda rezultat nekih naših omejujočih prepričanj, naša negativna energija blokira rezultat. In tako se vrtimo v začaranem krogu. Ključ je, da odkrijemo od kod izhajajo te naše blokade, strah, nevera, nezaupanje, dvom. Zakaj ne verjamemo, da je vse mogoče? Ljudje se rodimo kot popolna bitja, ki v svoji nedolžnosti verjamemo, da je vse mogoče in ne obstajajo nobene ovire. In na začetku mislimo in smo prepričani, da smo mi kreatorji življenja in je vse odvisno od nas in smo sami zaslužni oz. krivi za vse dogodke okoli nas. Npr. mali otrok avtomatsko prevzame odgovornost, če se njegova starša kregata. Jaz nisem dovolj dober, z mano je nekaj narobe, če ni dobrega rezultata. Naši starši so naša prva izkušnja sveta, prva izkušnja vesolja in prva izkušnja zakona privlačnosti. Celotno vesolje z izjemo človeka deluje po zakonih. In zakon privlačnosti je samo eden izmed teh zakonov. Nikjer še nismo slišali, da bi bila narava ali živali v nasprotju s naravnimi zakoni. Človek pa ves čas. Seveda, da ne bo pomote. Samo človekova dejanja niso v skladu z zakoni in jih krši ves čas, posledice njegovih dejanj pa so v skladu z zakoni oziroma se odvijejo po zakonu, kar pa nam večino časa ni všeč. Če delamo dobro, dobimo dober rezultat- Če delamo slabo, pa dobimo (slej ali prej) slab rezultat. Naši starši so naša prva izkušnja zakonov po katerih dobimo rezultat kot otroci. Če upoštevamo zakone, nam pripada rezultat, si ga zaslužimo, če pa ne, pa ga ne zaslužimo. To pomeni, če smo pridni, dobimo nagrado. Včasih pa se v zakon vmešajo naši starši in nas nagradijo kljub temu, da nismo “pridni”. Temu se reče potuha. In na ta način dobimo napačno predstavo kako stvari delujejo in imamo kasneje probleme v življenju, ko želimo izsiliti rezultat, kar pa seveda ne gre. Druga skrajnost pa je kaznovanje. Naravni zakoni niso čustveni. Ko jih upoštevamo, nas nagradijo in ko jih ne, nimamo rezultata. To pomeni, da kljub temu, da jaz celo leto nisem upošteval zakona in seveda nisem imel rezultata, če danes naredim stvari drugače in upoštevam zakon, bom dobil drugačen rezultat. Kaj pa naši starši? Vse prevečkrat so čustveni, sprejemajo vajeti v svoje roke in “odločajo” o tem ali smo si zaslužili nagrado ali ne! In to je naša izkušnja z zakonom privlačnosti. Nismo bili pridni in nismo dobili rezultata in potem smo pridni in starši “mislijo”, da nismo bili še “dovolj pridni”, da bi si zaslužili rezultat in nam ga ne dajo… Na ta način zopet dobimo napačno predstavo o življenju kdaj nam pripada in kdaj ne rezultat. In potem si v življenju zastavimo nek cilj, gremo proti njemu in začnemo dvomiti, da nam pripada, da smo dovolj dobri, da smo dovolj naredili, ker pač v mladosti, ne glede kaj in kako smo naredili nikoli ni bilo dovolj dobro za naše starše, da bi nas oni nagradili in nam dali rezultat. Mi nismo bili dovolj dobri za nekoga, ki tudi sam zase ni bil dovolj dober, da bi bil nagrajen in to si bili naši Bogovi v mladosti in naša izkušnja življenja. Starši te ne nagradijo in potem ne verjameš, da te bo življenje nagradilo. Starši niso bili pravični in potem ne verjameš, da je življenje pravično. Na ta način začnemo oddajat energijo dvoma, strahu, nevere in sami sebi sabotiramo naš “zasluženi rezultat” In tukaj leži ključ naših omejujočih prepričanj in tukaj leži ključ našega zdravljenja in poti do svobode. Ko začnemo stvari gledati na drugačen način, ko jih razumemo, se avtomatsko spremeni naša energija, ki jo oddajamo in na ta način pritegnemo v življenje nove rezultate. Življenje je ljubezen in ljubezen je brezpogojna. Vesolje ima za nas neomejeno nagrad in komaj čaka na nas, da se odpremo, verjamemo in dopustimo, da nam pripadajo. And The Life Will Never Be The Same Again! Vir: http://www.miranpeterman.com/zakaj-ne-deluje-zakon-privlacnosti/

http://www.miranpeterman.com/wp-content/uploads/2014/10/inspiration.jpg Si že kdaj razmišljal/a zakaj ljudje ne uresničijo svojih sanj? Kje se izgubijo vse te želje, upanja, mladostne vizije? Kaj jih zaustavi, preusmeri? Se kasneje zbudimo in postanemo realni? Obstajajo sanje in sprijaznjene sanje, katerih se oprimemo kasneje v življenju. Kakšne so tvoje? Vsi poznamo tisti rek: “če hočeš uresničiti svoje sanje, se moraš zbuditi.” Kaj to dejansko pomeni? Pomeni, da moraš v akcijo! In ne to v kakršnokoli akcijo, ampak akcijo do rezultata. Pomeni, da se dejansko moraš zbuditi. In najti pot. Ljudje radi poslušamo lepe besede. Na Facebooku stalno berem: “Pošiljam ti lepe želje, pošlji jih naprej” In vsi imamo to radi, všečkamo in si delimo srečo. In vsi srečni in zadovoljni in se imamo radi. Toda nihče ni ničesar naredil. In vsi rečemo: “saj bo!”. Kaj bo, kdaj bo, kako bo, zakaj bo? Bo samo, če bom jaz nekaj premaknil/a. Naredil/a nov korak. Novo akcijo! Na FB napišem: “Danes naredi nekaj, kar odlašaš že dolgo časa…” Zelo malo odziva. Redko kdo si upa všečkati. Še manj jih gre v akcijo. Super je, da si delimo srečo in ljubezen, absolutno jih potrebujemo, vendar se moram potem zbuditi in nekaj premakniti. Kateri je najhujši sovražnik odličnosti? “Dober rezultat”!!!!! Ko dosežem malo več kot sem kdajkoli imel/a, se kar zadovoljim in izgubim zalet, motivacijo in moment. Iz mojih izkušenj vidim, da samo trije tipi ljudi dosežejo sanje in vrhunske rezultate: Prvi so tisti, ki so rojeni zmagovalci. Ne potrebujejo spodbude, dodatne motivacije, najdejo pot in naredijo rezultat. Takih je v svetu mogoče 3% vseh ljudi. Naslednji so tisti, ki so se znašli v ekstremno težki situaciji. Največkrat je to težka finančna zgodba. Ti imajo samo dve možnosti. Preživijo in so zmagoviti ali pa jih čaka smrt. Ko imaš tako motivacijo, te nihče ne ustavi. Ali lahko sam/a sebe tako motiviraš? Se spomniš zgodbe, ko je Sokrat skoraj utopil svojega učenca (ki je želel prejeti znanje od filozofa) v vodi in mu rekel: “Ko boš imel takšno željo po znanju kot jo imaš sedaj za dihanje, ga boš zaslužil. Enako je z rezultatom. Tretji pa so tisti, ki se odločijo in poiščejo pomoč mentorja ali Coacha. To je nekdo, ki je preko svoje težke zgodbe prišel do rezultata in ve kaj je potrebno, da zmagaš. In ti pomaga, poriva, te motivira in brca. In ko te toliko pritisne, da ga začneš sovražiti, si blizu cilja. In ko prideš na vrh, je vse zgodovina. Kaj pa ti? Kaj te motivira, kako visoko si želiš in kaj si pripravljen/a za to narediti? Kaj si pripravljen/a narediti danes, ko prenehaš brati ta email. Kaj že delaš v tej smeri? Če se že dolgo obotavljaš, naredi danes prvi korak! Kupi karto v fitnesu. Očisti si superge. Poglej na internetu kaj ti lahko pomaga; tečaj, delavnica, seminar,.. in naredi rezervacijo! Najdi in pokliči nekoga, ki lahko postane tvoj mentor/coach! JUST DO IT! Vir: http://www.miranpeterman.com/zakaj-ljudje-ne-uresnicijo-svojih-sanj/