AirSim

No glih zarad tega sem prišla po dolgem cajtu pogledat na lunin net. Poleg tega ne vem kako sem lahko dobila tole na gmail, če imam na osebni strani napisan arnes naslov?!?! Je sam tokle || maknal pa bi blo sranje! Upam da vam bo uspelo čimpraj to zrihtat.

Kot si sama rekla : "...DAJEM IN DAJEM MOJO LJUBEZEN OZ.ENERGIJO IN ENOSTAVNO NI POVRATKA OŽETA SEM V SKRAJNOST..." . Tudi drugi dajejo ljubezen, nauči se jo prejemati. Tudi ti si jo zaslužiš!

Kot si sama rekla : "...DAJEM IN DAJEM MOJO LJUBEZEN OZ.ENERGIJO IN ENOSTAVNO NI POVRATKA OŽETA SEM V SKRAJNOST..." . Tudi drugi dajejo ljubezen, nauči se jo prejemati. Tudi ti si jo zaslužiš!

Mislim, da je navezanost oblika odvisnosti (od človeka). Le ta ti daje občutek ugodja dokler imaš vse. Verjetno prej sploh ne opaziš navezanosti. Ko se pa razideš z nekom, pa ugotoviš da ga pogrešaš, da ne veš kaj početi v prostem času brez njega/nje, izgubis 'najboljšega' prijatelja/prijateljico. Takrat se je najbol zaveš.

Še vedno nisem zacahnjena . Tako da če me želiš potolažit call **911 PS: zato pa je črna lukna, da vidis kter rahločuten tipček si upa...

Dragi moj... ne vem kje naj začnem? Pri čarobnem trenutku, ko sem spoznala da si moj angel. Tako kratek čas sem te poznala tisti dan a vendar sem v nekem trenutku začutila, kaj mi pomeniš in kaj jaz tebi pomenim. Ali lahko to razumeš. Prosim. Prosim spoznaj to. Vem da so tvoja čustva prav tako lepa in čista. A počasih jih začenja prekrivati tančica tvojih želja, potreb, iluzij, fobij... Tudi na mene se je malce naselila. Upam da bom dovolj močna, da jih odpihnem stran. In da te bom kljub tvojim ljubila. Žal mi je, da ti ne planem v objem ko te zagledam, in te ne vroče poljubim, ko se ločujeva. Žal mi je, da ti ne verjamem v trenutku ko mi rečeš, da se ti naj prepustim in da se naj enkrat v življenju predam nečemu česar ne poznam. Verjetno tudi ti sediš nekje v svojem stanovanju in pišeš podobne vrstice. Ker čutim to. Ali je možno da spoznaš ljubezen, samo v trenutku ko je ne potrebuješ več? Ne. Ljubezen spoznaš lahko v vsakem trenutku. Takrat ko pa je ne potrebuješ več, takrat pa jo lakho izživiš lepo in čisto. Jasno kot oster sončen zimski dan. In spet sem tu kjer poznam odgovor ne znam pa živeti z njim. O dragi moj ljubljeni. Ljubim te.

Oh ja, znane zgodbice. Tole je pa moja kraljična na zrnu graha. Ona rula. Sama si izbere kateremu človeku bo zaupala in komu ne. Pomaga pa če se ji dobrikaš in jo razvajaš, tako kot jaz. Popolno oblast ima nad mano in mojo sobo. Odkar imam tapison po tleh se povsod vala, tako da moram večkrat na dan pobirati njeno dlako. Če se spomni ponoči da je lačna ali pa da želi iti ven, se postavi pred moj obraz in začne milo mijavkat. In jaz se ponižno vstanem, ker vem da ne bo odnehala. Težko sem jo tudi odvadila, da mi ne hodi po tikovnici ali pa po rokah, medtem ko delam na računalniku. Njena nova pogrutavščina pa je, da se uleže na ekran, tako da ji gobček gleda čez rob in me opazuje.

No ja nekje med drugima dvema temama. Ampak mi je všeč kako je zastavljena. Posebej ker sem pred kratkim prebrala eno tako knjigo. in sicer: Vitomil Zupan: Igra s hudičevim repom. Na začetku fjst zateži s predgovori, ki so v bistvu začetek zgodbe. Potem se zgodba lepo razvije. O čem sam zgodba govori niti ni toliko pomembno za mene. Sam način pisanja, opisovanje dogajanja zunaj in znotraj glavnega junaka so me tako pritegnila, da se mi je včasih zdelo kot, da gledam sebe in poslušam svoje misli. Proti koncu knjige sem že pozabila, da to ni avtobiografija in da to ni resnično življenje. Solz nisem točila ob knjigi, včasih sem se nasmejala življenskim situacijam, predvsem pa sem v tem romanu našla nekoga, ki razmišlja/je razmišljal ter vidi svet podobno kot jaz. Naučila sem se gledati na svoje življenje bolj nepristransko; se postaviti iz vloge akterja v vlogo opazovalca.

Preglednice v Excel-u? Lahko tudi vključuje programiranje v Visual Basicu. Odvisno od zahtevnosti. Odvisno od tega kaj želiš s preglednico početi, ko bo oblikovana.

Zelo dobra stran: http://www.napovednik.com/

Mogoče ti bo koristilo če ti povem nekaj lastnih spoznanj: - oče še ni sprejel da si ti odrasla oseba, ki jo je treba upoštevati - je labilna oseba: ko se z njim ljudje strinjajo oziroma je on ZADOVOLJEN in lahko pove tudi marsikaj poučnega (lahko celo prizna da je alkohol za njega škodljiv), KO JE ON PRIZADET ALI OGROŽEN ne bo upošteval nobenega človeka ne tem svetu, niti ljubeznivega, niti strogega, niti nekoga brez čustev; takrat se on počuti kot žrtev in bo odklanjal vse in vsakogar; KO JE OBUPAN bo obljubil in naredil karkoli samo da te pridobi nazaj - njega torej ne moreš ti spremeniti, niti njegova žena; Če se zdi da ultimati vplivajo na njegove odločitve, ne misli da se je kaj spremenil (glej alinejo "labilnost") - on je čustveno otopel in totalno nezrel (nekako kot pubertetnik v svoji najhujši krizi): torej vidi da ima probleme zaradi drugih, in ZARADI KATERIH ON TRPI (čeprav so to dejansko njegovi problemi), in je prepričan da je on že naredil vse kar je bilo v njegovi moči (torej ni pripravljen narediti nič) - ti imaš pravico da narediš kar se ti zdi prav: če mu želiš pomagati, mu pomagaj, če ga želiš peljati k zdravniku to naredi, če ga želiš pretepsti to naredi, če ga želiš imeti rada ne glede na karkoli to naredi....... - samo BODI ZVESTA VSOJIM ODLOČITVAM: s tem boš dala njemu dobrer vzgled pa še sama boš bolj zadovoljna - in pazi da se ne preveč čustveno obremenjuješ - on je samo oseba, ki si jo srečala v svojem

Vidim da je debata ze malce zamrla. Ampak jo bomo nanovo ozivili ane. Ze nekaj let me zanima tema žensk ki preveč ljubijo. Mislim da se je celo začelo prav s kjnjigo Sanje Rozman "Sanje o rdečem oblaku". Seveda sem se tudi jaz počutila kot ženska ki preveč ljubi. Jaz sem ljubila tako globoko, da sem bila vedno nesrečno zaljubljena. Tako sem ljubila moškega da sem bila ob njemu tako nesrečna, da nisem mogla biti z njim. In tako sem vedno ostala sama . V bistvu si nisem nikoli upala nič narediti. Bila sem zelo neodločna. Seveda je neodločen tudi moj oče, ki nikoli ničesar dajal družini. Moj oče je tudi alkoholik (včeraj se ga je prvič napil po zdravljenju), zelo pasiven, tako da ni nikoli zganjal niti psihičnega niti fizičnega nasilja. V bistvu je bil še en otrok v družini, ki je končno imel svojo mamico (oziroma mojo). Bil je namreč namlajši otrok (od sedmih), tako da je za njega skrbelo več strogih starejših sester, njegova mati pa ga je ujčkala. Njegov oče je umrl kalu po njegovem rojstvu (zlatenica zaradi alkohola). Mamin oče je bil prav tako alkoholik. Odnosi v družini so bili vedno zelo hladni, vse je moralo biti pošlihtano... Mislim, da nisem dolgo pri nobenem od staršev dobila nobenega zgleda, kako ljubiti, in kako biti srečen. Skoraj sem zapadla v vzorec ženske ki preveč ljubi, ker sploh nisem vedela kaj pomeni ljubiti. Danes mislim da nihče ne more ljubiti preveč. Ljubezni nikoli ne more biti preveč. Kajti tisti, ki ljubi, je SREČEN zato ker ljubi in ne zahteva ničesar od drugega. Ženska ali moški ki "preveč ljubi" zamenjuje druga egoistična čustva za ljubezen. In zato vedno nekaj pričakuje v zameno. Ko ne dobi tistega kar hoče, je razočaran, prizadet. To čuti kot nevračanje ljubezni, in misli da je pa on sposoben ljubiti bolj kot oseba ki jo on ljubi. Na primer posesiven človek misli da je brezpogojno upravičen do drugih, ne glede na to kaj da ali vzame.

Jst sem se spoznala s to boleznijo pred kratkim. Ima jo moj oče, sicer že zelo dolgo, vendar si je vztrajno zatiskal oči. Bil je pri dermatologinji in vse to, vendar kaj več ni naredil. Na žalost je tudi jetrni bolnik, ni ne sme uživati veliko soli. Ali misliš, da bi jo lahko on kljub temu užival?

Zjutri sem si sicer kupla rdeče široke hlače ampak zvečer je defenitivno vžgalo da sem oblekla črno oblekco. PS:... Do danes nisem vedla da tipi padajo na kikle

Včasih si želim, da bi se nekatere stvari sam namest mene odločle! Ej a nisi mogu napisat vsaj 51:49