AirSim

Upam da se bojo tvoje besede cimbolj uresničle.

Hvala! Ja bi jih z veseljem objavila. Samo mislima da je res PREVEČ za v forum, ki je predvsem namenjen izmenjavi mnjenj. Pa tudi nekaj časa bo trajalo da bom jsto to pretipkala (in če se vmes zgodi še kakšen brainstorming, ne bo nikoli konca). Aja, al pa če vsakič neki malega napišem...

No comment... z moje strani. Naj slika pove svoje. (Upam da ni preveč kruta)

Mislim, da je tvoje mnejnje zeo veliko vredno, tako da ti kar napiši kaj misliš. Pravkar sem ugotovila, da ljubezen res ni dolgoročna rešitev, da bo treba tudi kako dugače ukrepati. Ampak dokler ne najdem pravega načina, se bom držala tega. Trenutno si ne morem predstavljati, kaj naj rečem ali naredim, da se bo odločil za zdravljenje, pa ne zaradi tega ker jaz tako hočem. Za enkrat bom počakala. Mislim, da bom začutila kdaj bo pravi čas. In kdaj bo prava ideja. Veš smo že marsikaj poskušali, pa se ni obneslo. On v bistvu ve kako narobe je to, da pije, in kako s tem prizadane celo družino. Nikoli pa si nisem priznala, da sem ga s postavljenjem svojih 'norm, ki bi jih mogel on izpolnjevati' samo poniževala, in tiščala v napačno smer. In predstavljaj si koliko normam (službi, prijateljem, na feštah, doma, ...), bi mogel zadostiti zato da bi bil dober...

Prijatelji so zagotovo pravi. Mogoče si kdaj zamisli in splaniraj kakšen krajši izlet, na katrega lahko greš tudi sama. In potem ko se srečate, jim poveš kaj boš naredila, in jim daj vedeti, da si želiš zraven tudi njihove družbe. Tako bodo pač predstavljeni pred dejstvo. To stvar spelji v vsakem primeru. In naslednjič bodo videli da pa ti resno misliš. <_< Druga varijanta je da to predlagaš kateremu drugemu kolegu (iz širše družbe), ki ima podobne interese kot ti. To so lahko tudi ljubje , ki jih bežno poznaš, ali pa spoznaš preko foruma. Tretja varianta: Greš npr. na koncert v tujino. Poiščeš agencijo (nobenih skrbi), oni organizirajo avtobusni prevoz, po možnosti še prenočitev kje. Na takih priložnostih, so zelo odprti ljudje. Vsi imajo iste sanje uživat v koncertu svoje najljubše skupine. Jaz sem to naredila. In sem že na poti tja z drugimi igrala karte, na prvem postanku sem si najdla drugo kolegico, ki je bila sama in sma bile potem cel čas koncerta skupaj, in spoznale še kup drugih ljudi. V enem dnevu. Pa nisem nevem kako zgovorna. Le pogumno Yoko!

Vem, da to ni rešitev, in da s tem njegovih težav ni konec. In ja je bilo dovolj hudo. Ko od novemra pa do konca decembra ni bil en dal trezen (če ni pil je bil pa še od prejšnega dne pijan). Iz službe je zgodaj hodil. Doma je cele dneve ležal, ni jedel, ker ni mogel prebavlat. Doma smo ga vsi povprek ignorirali. Imel je čisto rumene oči. Jetra so mu že skoraj odpovedala. Opomogel si je tako, da smo ga zvlekle v bolnico in je tam bil en teden, na strogi dieti. Kljub zmerjanju z naše strani in strani zdravnikov se ni hotel odločiti za zdravljenje. Ko smo mu dale ultimat je to pomenilo za njega: za nas tako ali tako nisi dovolj vreden, me smo naredile svoje, ti pa lahko gniješ, če se ne narediš po naše. S tem mu pokažeš kako nevreden je. Zdaj sem naredila obratno. Pokazala sem mu da ima vso mojo podporo. In da je on vreden življenja tako kot vsak drug. Ne rečem da je to edino pravilno, ampak tako trenutno čutim. Mogoče bom kdaj začutila da mu lahko pomagam tudi kako drugače.

Zelo se strinjam z vsemi. Vsak se mora sam odločiti za zdravljenje. Mi mu pa lahko damo ljubezen. Me (mama sestra in jaz) smo postavile očetu pred tremi meseci ultimat, neha piti, ali pa se mama preseli k meni in se loči od njega. Bila sem polna jeze in sovraštva do njega, in do sebe. Tudi ko je (po vrnitvi iz bolnice) sprejel te pogoje, sem bila jezna. Nisem ga mogla pogledat. Takrat mi je počilo in sem rekla: Mami, če noče on iti k svetovalcu jst, vseeno grem. To ni normalno, da držim toliko jeze v sebi. Po nekaj srečanjih, mi je bilo jasno, da je največ kar lahko naredim za njega je to, da ga sprejmem takega kot je. Vsakič sem malo odpustila njemu in hkrati sebi. Pred enim mesecem, ko sama bila sama je bil zopet pijan ko krava (ne prvič od ultimata). Kljub temu sem ga povabila k večerji. Sploh ni mel apetita. Samo oči je imel vedno bolj žalostne. Takrat sem ga vprašala: Kaj je ati zakaj si žalosten? Počasi je začel govoriti. Isto kot vedno. Skoraj so mi šli lasje pokonci. In namesto, da bi mu začela govoriti, da nima prav, in ga prepričevala v svoje, SEM GA POSLUŠALA. Potem sem ga objela. Tako so se mu solze vlile kot malemu otroku. To so bile solze sreče. Takrat sem videla da je tudi on navaden človek, ki se lahko zmoti. Tako je bil srečen, tako mi je bil hvaležen. Tega noben ne bo nikoli pozabil. In potem me je čez dve uri povabil še na tortico. In sem ga peljela. Pozabila na "sramoto, ki mi jo je delal", cel popackan in smrdeč. Jaz sem bila srečna. Po dolgem času sem zopet imela svojega očeta. Sem čutila ljubezen do njega. In sva skupaj celo sanjala kako bi bilo lepo, ko bi šli cela družina skupaj na počitnice. Toliko zanimivega mi je povedal o preteklosti, prej ga nisem nikoli poslušala. Tudi sestra in mama sta ga začeli laže sprejemati, ko sem jima povedala, najino zgodbo. ČE NE BO DOBIL DOMA LJUBEZNI, KJE DRUGJE PA JO BO?!? Ne rabi iskati potrditve v alkoholu, če jo pa najde vsakič, ko pride domov. Si predstavljate, kako hudo, bi bilo če bi vam oče rekel: Nisi dosti dober/dobra za mene. Če se nočeš spremeniti pojdi od doma in se ne vračaj. In zdaj me vsakič, ko grem od doma objame. Ker ve da, ga imam rada ne glede na karkoli.

Kako je mozno da se ti sanja, da spis, ali pa da sanjas. Kaj pomeijo take sanje? Sinoči se mi sanjalo, da sem bila tako zaspana, da sploh nisem mogla opravljati svojega dela. V sanjah sem se pogrezala v spanec, rekla sem kaksno besedo, nato pa sem kar na mizi zaspala. Bila sem pa tudi zelo utrujena ko sem šla spat, na splošno sem cel teden bila zelo malo doma, in sem hodila spat ob različnih urah.

Se strinjam z vsem, razen s tem, da uresničitev tvojih sanj ni odvisna samo od samega sebe. Ponavadi si sami postavljamo ovire na poti uresničitve (ovire povezane z okolico, mnenjem drugih ljudi, z našimi načeli). Če naletiš na oviro, imaš vedno na izbiro da greš okoli nje. To lahko pomeni da greš po daljši poti, in imaš še večje zadovoljstvo na koncu. Včasih meni pomaga, da si dovolj močno predstavljam eno stvar, ki si jo želim, in kako bi bilo, če bi se mi nekaj uresničilo, in potem dostikrat uvidim, da ta stvar niti ni tako pomembna, da jo morem narediti tukaj in zdaj. NPR en banalen primer: jaz sem zelo saldkosnedna, in ko grem po trgovini se mi lušta vsega dobrega, od bombonov, do sladoleda.... In potem si vzamem čas in stojim pred policami, tako dolgo da na koncu ugotovim, da sploh ne vem kaj hočem, oz. karkoli bom kupila, bom hotela še nekaj več, in vsakič več. Tako izživim svoje sanje in ko pridem domov, ne rabim več sladkarij. Kdaj dugič pa točno vem kaj hočem in si kupim točno tisto kar se mi lušta, brez slabe vesti.

Takrat ne vem kaj počnem. Oziroma lahko bi karkoli počela in bi se počutila, da delam brez napora in hrati dajem vse od sebe. Ampak za enkrat so to bolj trenutki. Se mi zdi, da nisem dosegla sanje s tem koliko sem se trudila, ampak s tem koliko sem se prepustila toku. No pa saj verjetno ima vsak svoje male skrivnosti, kako doseči sanje. Yoko, kaj za tebe predstavljajo sanje?

Se mi zdi da mi je včasih tako lepo v nekem trenutku, kot da bi sanjala. Tako se počutim, kot takrat ko sanjam da letim. Takrat res živim, takrat čutim. Če pa sanjam???Ne vem, vem pa da ni iluzija. Ja tako preprosto, lahkotno, prijetno, ...

Zelo zanimiva tema me je kar za par urc potegnila, da sem lahko vse prebrala z vsemi dodatki. Pa še par strani svojih misli sem si vmes napisala. Za enkrat bom komentirala samo mari, ki je pred dvema meseca napisala, da ji otrok pravi, da mu je dolg čas v vrtcu, vzgojiteljice pa pravijo da se cist dobr vklopi. Mari, sin je tebi rekel da hoce doma ostat, ker hoce biti zraven tebe! Probaj si kdaj vzeti en dan prosto in ga zjutraj preseneti, da mu ni treba iti v vrtec. Pa sobota in nedelja ne velja, ker je to ni nobena nagrada zanj. Sej ti je andrej zelo lepo napisal ze takrat odgovor. Zanima me, ce ti je do zdaj uspelo ze kaj spremeniti, ce si tudi ti razmislila kje so razlogi zato da noče iti stran od tebe. P.S.: Mislim, da nas tale tema uči tudi ogromno o nas samih! P.P.S.: Vsak ZATO ima svoj ZAKAJ!!! ZAKAJ, pa vejo samo otroci.

Lani takle čas na avtocesti LJ - CE: Mirno peljem, vidim pred sabo belga jugeca. Seveda sem ga sla prehitevat. Mal mi je bil cudn ker je mel modro crto odzadih. Ga zacnem prehitevat in je mel na strani napis milica. Notr je sedel policaj. Sem ze mislila, da je prisu kaksen iz Hrvaske al pa iz kod juzneje. Ga prehitim in pogledam registrsko: KR. Sele cez enih pet minut mi je potegnal, da je pustna sobota in da je maskara .Tip v avtu je bil ful dobr nastiman, pa reklc obesen zadaj. Eni so vcasih ful originalni. Poskrbijo za celotn imidž.

Jst mislim da bojo nekateri slovenci kr dobr pocutl v EU; - eni bojo cist srecni ko bojo mel spet en kup razlogov za jamranje in pritozevanje in sinfanje in dobro slovensko fovsijo (prisotni izvzeti - seveda ) - eni bojo pa celi srecni lavfal okol po evropi in bojo mel velik zanimivga za povedat -.... Vsekakor bo kr neki sprememb, kar bo se zelo zanimivo in prijetno.

Mene je tale nevtralizator prav sprovociru. Vcasi se mi zdi da kaksna stvar bi mi pa prav prisla. Recimo, da manj smrdis po cikih, to bi bil za mene en velik plus. Ker sovrazim ta vonj. Me ful drzi da bi naredla neki za svoje bolse pocutje (ampak pol se spomnem, da bi blo cenej nehat kadit ) Some day ....

Vsak dan dobim v postni nabiralnik en kup oglasnega materiala. Racuni se kr zgubijo vmes! Poberem jih da ma postar nasledn dan plac za ponovno 'polnjenje' in jih vrzem na mizo, in jih preletim med zajtrkom. Tokrat je bil med njimi majhen listek z najbolj nepricakovanim sporocilom, ki sem ga seveda ignorirala (KER NI VSEBOVAL NAGRADNE IGRE ALI PA CELO KRIZANKE ): Nasledn dan ko sem bla pa na sprehodu, pa sem mi je prikradu v spomin. Kaj je ze tisto? Kaj sploh naredi? Verrjetno spet en nateg leta, da nekdo zasluzi na racun potrosnikov.... Ampak po drugi strani, kdo sem pa jst da si lahko ustvarim mnenje na podlagi beznega ogleda majhnega zelenega listka. Ce bi prebrala dolg clanek o isti stvari v neki znastveni reviji bi pa vse verjela. Koliko pa vi verjamete oglasom? Mogoce pa kaka stvar le drzi? Al pa so mi zlezle pod kozo in so me zasvojile ...

Če bi si izbirala tipe samo po izgledu, bi bili temno lasi,zamišljen pogled ala James Dean ali pa Michaela Stipea, božanski gibi in lep patetičen glas (me kr odnese stran od tega sveta). Ko pa pride do resnicnih tipov pa me privlacijo cist drugacni.

... sem tezko sla dol.

Js sem naključno enkrat novembra uletela na to stran. In sem ker nekako težko šla domov. Pol sem vsake tolk cajta mal pokukala kaj se dogaja. Mal iskala smernice za zivljenje. Zadnič pa me je čist potegnal, in sem se mogla kr prijavit. Zdaj bom ostala dokler se ne ne prebijem do konca zadnje besede.

Tvoji starši so te verjetno narobe razumeli. Kot da se hočeš ločit od njih. Moreš jim pokazat da ti želiš iti na svoje ne pa stran od njih. Če pri svojih letih še vedno živiš pri njih so te očitno uspešno zadrževali s tem da so ti poudarjali kako je pomemben študij, in da brez izobrazbe ne boš dovolj sposobna za delo. Oni so te namerno skoz zadrževali. Sej ni treba da se na vrat na nos preseliš, tako se tudi ne boš osamosvojila, ker boš še vedno vsak da letela domov v zavetje. Glede na to da te oni vlečejo k sebi, jim moraš pokazat da ne odhajaš zaradi njih, ampak zaradi sebe (ali pa jim navedeš kakšen bolj razumljiv razlog), in da te s tem ne bodo izgubili. Lahko it pomagajo pri iskanju stanovanja pri opremljanju, vedno jih vprašaj za nasvet. Tako se bodo tudi videli da si še vedno njihova.

Hvala vsem!

To je res prava misel za danes. V začetku leta sem začela rečevati svoje probleme z očetom in mislim, da mi počasi uspeva sprejemati ga in ne bosojati. Končalo se je prvo izpitno obdobje na faxu, ki je bilo solidno, toda zdi se mi kot da začenjam znova z več pozitivne energije. Poleg tega imam danes rojstni dan, in mi je prvič v življenju uspelo da so se vsi prijatelji odzvali povabilu na večerjo za katero sem tudi prepričana do bo dobro uspela ---------------------------------------------------- It's this little things, they can pull you under.