Nekje sem brala, da se otroška duša vedno postavi na stran šibkejšega v partnerstvih. In da je velika verjetnost, da nase na nezavedni ravni prevzame krivdo staršev, če nekdo zapusti drugega. Naj bo vse skupaj karmično..vpliv česarkoli že.. je zdaj pospravljanje, kuhanje, vsakdanja skrb za deklico bolj postranskega pomena, čeprav je obremenjujoče in naporno. V tem obdobju..in v vseh naslednjih fazah odraščanja tvoje hčerke Marlo, se meni zdi najpomembneje, da daš hčeri največ pozornosti, ljubezni in nekako poskušaš zapolniti praznino po maminem odhodu. Daj ji vedeti, da je ljubljena, zaželjena, da jo ima mama kljub temu, da je šla, rada. Če je v tebi še toliko razočaranja, je tvoja hči zdaj na prvem mestu. Silvija je govorila o odpuščanju..jaz mislim,da si po svoje lahko tudi hvaležen. Mogoče se smešno sliši..ampak.. biti z otrokom v dobi odraščanja..biti z njim vsak dan, je tudi blagoslov. Vesolje že ve, zakaj je tako, kot je. Če nebi zmogel, ti te lekcije nebi dalo.