frater.pathfinder

knjiga o jasnovidni analizi o=o Zlate zore, krščanske maše in prostozidarskega dela. zateženo branje http://path11finder11.blogspot.com/2012/06/francek-dobovisek-trije-rituali.html

http://path11finder11.blogspot.com/ moj blog. kratko, a sladko

Charles Webster Leadbater: Vesak (Teozofski pogled) VESAK (Iz knjige Mojstri in pot, 261-276), letos 5:35 v Nedeljo 6.5.2012 http://1.bp.blogspot.com/-4HIZ-SHFTQQ/T6LIYvYMZcI/AAAAAAAAAB0/MtHPcAbC2RM/s640/vesak2012.jpg BUDA Buda današnjega časa je gospod Gautama. Njegova zadnja inkarnacija je bila v Indiji pred 2500 leti. V tej inkarnaciji je končal svojo serijo življenj kot Bodisatva in je nasledil prejšnjega Budo Kasyapo kot tisti, ki je na čelu drugega žarka v okultni Hierarhiji našega globusa. Sir Edwin Arnold je prelepo opisal njegovo življenje v svoji pesmi Luč azije. To je ena izmed najlepših in najbolj navdihujočih pesmi v angleškem jeziku. V enem obdobju sveta se zaporedno pojavi sedem Bud. Za vsako korensko raso en Buda. Vsak prevzame specialno delo drugega žarka za celoten svet. Buda se posveti delu, ki leži v višjih svetovih. Svojemu pomočniku in predstavniku Bodisatvi pa poveri urad Učitelja sveta nižjih nivojev. Vzhodni avtorji so mnenja da Bude ni moč prehvaliti in da nobena predanost do njega ni pregloboka. Tako kot mi gledamo na mojstre modrosti kot božanske po njihovi dobroti in modrosti, tako oni še v večji meri podobno gledajo na Budo. Buda današnjega časa je prvi, ki je izšel iz človeškega rodu in dosegel tako čudovite višave. Prejšnji Bude so bili rezultat drugih evolucij. Za to veličastno vlogo se je moral prav posebej pripravljati. Te priprave so bile tako velikanske, da jih budisti opisujejo kot Mahabhinishkramana – veliko žrtvovanje. Pred tisoči let se je pojavila potreba, da eden izmed adeptov postane Učitelj sveta četrte korenske rase, saj je napočil čas, ko je človeštvo postalo sposobno, da Buda pride iz njegovih vrst. Do sredine četrte ronde, četrte inkarnacije naše verige, ki je bila natančno središče sheme evolucije kateri pripadamo, so veliki uradniki (Manuji in Učitelji sveta) prišli iz bolj naprednih človeštev iz drugih verig. Ti so bolj napredovali ali pa so bili starejši od nas. Tako bomo tudi mi, ki so nam tako pomagali, kasneje imeli privilegij, da pomagamo drugim shemam evolucije, ki še zaostajajo za našo. Na ta način se demonstrira resnično bratstvo vsega kar živi. Vidimo da to ni le bratstvo človeštva ali celotnega življenja v tej verigi svetov, ampak da so vse verige v solarnem sistemu v interakciji in si med seboj pomagajo. Nimam nobenih neposrednih dokazov, da si solarni sistemi tako pomagajo. Vendar pa sklepam po analogiji, da je skoraj gotovo da se to dogaja. Sam sem videl obiskovalce iz drugih sistemov, kot sem to že povedal. Oni prav gotovo ne potujejo zaradi užitka, ampak so v našem sistemu zaradi določenega dobrega namena. Kakšen je ta namen ne vem, konec koncev se me to ne tiče. V daljni preteklosti o kateri sem govoril, bi moralo človeštvo dati svoje lastne Učitelje. Rečeno mi je bilo, da nihče ni dosegel ravni razvoja, ki se zahteva, da bi prevzel tako veliko odgovornost. Prva sadova človeštva sta bila v tistem času dva brata, ki sta bila enako okultno razvita. Eden izmed njiju je bil gospod Gautama, drugi pa sedanji Učitelj sveta gospod Maitreya. V čem nista izpolnila kriterijev se ne ve. Iz svoje velike ljubezni do človeštva se je gospod Gautama takoj ponudil, da opravi vse kar je potrebno, da bi dosegel zahtevani razvoj. Iz tradicije izvemo, da je iz življenja v življenje izvajal posebne vrline in v vsakem življenju se je odrazila kaka velika vrllina, ki jo je dosegel. Vse budistične svete knjige govorijo o tem velikem žrtvovanju. Vendar pa niso razumeli naravo žrtvovanja samega. Mnogi verjamejo, da je žrtvovanje v tem, da se je gospod Buda spustil iz nivoja Nirvane potem, ko je dosegel razsvetljenje. To je storil zato, da bi poučeval svoj zakon. Res je, da se je tako spustil vendar to ni bilo pravo žrtvovanje. To je bilo nekaj povsem vsakdanjega in neprijetnega. Veliko žrtvovanje je bilo v tem, da je na tisoče let porabil zato, da se je kvalificiral kot prvi iz človeštva, ki bo pomagal svojim bratom tako, da jih bo poučeval modrost, ki je večno življenje. To delo je bilo opravljeno plemenito. Znane so različne inkarnacije, ko se je inkarniral kot Bodisatva tistega časa. Veliko pa je takih inkarnacij o katerih ne vemo nič. Pojavil se je kot Vyasa, v starodavni Egipt je prišel kot Hermes, trikrat veliki, ki so ga imenovali tudi oče vse modrosti. Bil je prvi izmed 29 Zoroastrov, Učiteljev religije ognja. Med grki je kasneje hodil kot Orfej in jih učil preko glasbe in pesmi. Na koncu pa se je inkarniral v severni Indiji in taval gor in dol po dolini reke Gange 45 let. Pridigal je svoj zakon in okoli sebe zbral vse tiste, ki so bili v prejšnjih življenjih njegovi učenci. Zaradi nečesa kar še ne razumemo, so se v dolgem veku naporov gospoda Bude pojavile določene stvari za katere ni imel časa, da bi jih povsem izpopolnil. Na njegovem nivoju je nemogoče, da bi obstajala kakšna pomankljivost, ampak morda je bil pritisk preteklosti prevelik celo za moč, kot je on sam. Tega ne moremo izvedeti. Ostaja pa dejstvo, da so obstajale določene majhne stvari, katerim se ni mogel docela posvetiti. Zato posmrtno življenje gospoda Gautame ni bilo tako kot posmrtna življenja njegovih predhodnikov. Ponavadi ko Bodisatva živi svoje zadnje življenje in postane Buda - ko vstopi v slavo in s seboj nese svoje škripce, kakor to imenujejo krščanski spisi – popolnoma preda svoje zunanje delo svojemu predhodniku in se posveti delu za človeštvo na višjih nivojih. Kakršnekoli so že te različne aktivnosti Dhyani Bude, ga ne pripeljejo več na zemljo. Zaradi posebnih okoliščin življenja gospoda Gautame sta bili narejeni dve razliki. Izvedeni sta bili dve dodatni dejanji. DODATNI DEJANJI Prvo dejanje. Kralj sveta, veliki Kralj, edini iniciator je poslal enega izmed svojih treh učencev, ki so vsi gospodje Plamena iz Venere, v fizično inkarnacijo. Inkarniral se je takoj po tem ko je gospod Buda postal Buda, zato, da je v zelo kratkem življenju v katerem je prepotoval Indijo ustanovil določene centre religije, ki se imenujejo mati. V tistem življenju mu je bilo ime Šankaračarja. To ni tisti Šankaračarja, ki je napisal komentarje ampak Šankaračarja, ki je ustanovil linijo Šankaračarij in je živel pred več kot 2000 leti. Šri Šankaračarja je ustanovil določeno šolo hindujske filozofije, v veliki meri ponovno oživil Hinduizem in vlil novo življenje v njegove oblike. Prav tako je tudi zbral mnoga učenja Bude. Današnji hinduizem še vedno ne dosega svojega velikega ideala, vendar je veliko bolj živa vera kot je bil to v preteklosti, pred prihodom Bude, ko se je izrodil v sistem formalizmov. Šri Šankaračarja je bil v veliki meri odgovoren za ukinjanje žrtvovanja živali. V Indiji še vedno žrtvujejo živali, vendar le redko. Poleg poučevanja na fizičnem nivoju je Šri Šankaračarja opravil določeno okultno delo povezano z višjimi nivoji narave, ki je bilo zelo pomembno za kasnejše življenje Indije. Drugo dodatno dejanje izvaja gospod Gautama sam. Namesto, da bi se povsem posvetil višjemu delu, je ostal v dovoljšnji meri povezan s svojim svetom, tako da ga takrat, ko je to potrebno lahko njegov naslednik doseže z invokacijo. Za časa velike nevarnosti on nudi svoje nasvete in pomoč Bodisatvi. Prav tako se je zavezal, da se enkrat na leto vrne na svet, na obletnico svoje smrti. Takrat blagoslovi svet. Gospod Buda ima svojo prav posebno vrsto energije, ki jo izlije na svet ko ga blagoslovi. Ta blagoslov je enkraten po svoji lepoti. Buda ima zaradi svoje avtoritete in položaja dostop do nivojev narave, ki so nam nedosegljivi. On lahko transmutira in potegne dol na naš nivo sile, ki so lastne tem nivojem. Brez tega posredovanja Bude, nam te energije tukaj v fizičnem življenju ne bi prav nič pomagale. Njihova vibracija je tako izjemno visoka, da bi šla skozi nas ne da bi jo mi zaznali na kateremkoli nivoju. Mi ne bi niti vedeli, da obstaja. Vendar pa je tako, da se blagoslov razširi po vsem svetu. Takoj najde kanale skozi katere lahko teče (tako kot voda najde odprto pipo) in tako ojačuje celotno delo za dobro in prav tako prinaša mir tistim srcem, ki so ga sposobna sprejeti. PRAZNIK VESAK Čas, ki je izbran za to prelepo izlitje energij je polna luna v Indijskem mesecu Vaisakhu (ki ga na Cejlonu imenujejo Vesak). Ponavadi je to v mesecu maju. To je obletnica vseh pomembnih dogodkov v zadnjem življenju Gospoda Bude. Rojstvo, trenutek ko je postal Buda in njegov odhod iz fizičnega telesa. V povezavi s tem obiskom in povsem nepovezano z velikim ezoteričnim pomenom tega dogodka, se na fizičnem nivoju izvede eksoterični ritual. Tu se gospod pojavi nad množico navadnih romarjev. Ne vem če se pokaže romarjem. Romarji se pred njim, uležejo na trebuh v znak spoštovanja. Vendar je možno, da to naredijo zato ker posnemajo prostriranje adeptov in njihovih učencev, ki vidijo gospoda Gautamo. Možno je, da so ga nekateri izmed romarjev videli, saj za ritual vedo budisti širom centralne Azije. O tem dogodku govorijo kot o pojavljanju sence odseva Bude. Ta opis je dokaj pravilen. Kolikor do sedaj vem, ne obstaja noben razlog, zakaj človek ki se znajde v bližini ne bi prisostvoval ritualu. Videl nisem nobenega omejevanja števila gledalcev. Sem pa že slišal za zgodbe o romarjih, ki so hodili cela leta pa niso mogli najti kraja rituala. Na ta ritual pridejo vsi člani Velikega belega bratstva, razen samega Kralja sveta in njegovih treh učencev. Ne obstaja razlog zakaj ne bi vneti člani Teozofskega društva bili prav tako navzoči v svojih astralnih telesih. Tisti, katerim je bila ta skrivnost zaupana ponavadi skušajo svoje zadeve urediti tako, da zaspijo svoja fizična telesa približno uro pred trenutkom polne lune. Poleg tega pa si zagotovijo mir še eno uro po trenutku polne lune. DOLINA Izbrani kraj je majhna planota, ki je obdana z nizkimi hribi. Leži na severni strani Himalaje, nedaleč od meje z Nepalom, približno 600 km zahodno od Lhase. Ta mala planota je podolgovate oblike, dolga dva kilometra, široka malo manj. Teren je rahlo nagnjen od juga proti severu in je po večini pust in kamnit. Ponekod je nekaj grobe trave in ostalega divjega rastja. Potok teče po zahodni strani planote in prečka severo-zahodni kot. Na sredini severne strani pobegne skozi globel poraščeno z borovci. Na koncu se izlije v jezero, ki ga je moč videti nekaj kilometrov stran. Dežela okoli planote je divja in neposeljena. Tam ni nobenih zgradb razen ene poškodovane stupe poleg katere so dve ali tri koče. To se nahaja pobočju hriba na vzhodni strani planote. Na sredini južne polovice planote leži ogromen kvader sivo-belega kamna, v katerem so žile snovi ki se blešči. To je kvader, ki je podoben oltarju. Dolg je približno tri metre in pol in širok slaba dva metra in je približno meter visok. Že nekaj dni pred dogodkom se začnejo pojavljati šotori čudnega videza. Večina šotorov je črne barve. Ljudje jih postavljajo na bregove potoka in na pobočja sosednih hribov. Ta neobljuden kraj oživijo taborni ognji, ki so precej veliki. Veliko število ljudi pride iz tavajočih plemen centralne Azije in nekateri iz severa. Na dan pred polno luno, se vsi romarji ritualno umijejo in prav tako operejo svoja oblačila. To je priprava na ritual. Nekaj ur preden nastopi čas polne lune se ti ljudje zberejo v spodnjem ali severnem delu planote. Na tla se usedejo v tišini in umirjeni. Vedno pazijo, da so dovolj daleč od oltarnega kamna. Ponavadi je prisotnih nekaj lam. To priložnost izkoristijo zato, da spregovorijo ljudem. Uro pred trenutkom polne lune začnejo prihajati astralni obiskovalci, med njimi člani Bratstva. Nekateri izmed njih se materializirajo zato, da jih romarji vidijo. Ti jih sprejmejo z prostracijami in pokleki. Pogosto se naši Mojstri in še višje razvita bitja materializirajo ob tej priložnosti, zato, da bi se prijateljsko pogovorili z učenci in z ostalimi, ki so prisotni. Ko se to dogaja, tisti ki so za to zadolženi oltar prekrijejo z prelepimi rožami in v vsak kot oltarja postavijo veliko okrasje svetega lotusa. Na središče oltarja postavijo prelepo zlato kupo v kateri je voda. Pred kupo je prazen prostor med rožami. RITUAL Pol ure pred trenutkom polne lune, na znak, ki ga da Mahačohan se člani bratstva zberejo skupaj na odprtem prostoru, severno od velikega kamnitega oltarja. Postavijo se v obliki kroga, ki je zgrajen iz treh krožnic, ki so ena v drugi. Vsi gledajo v središče kroga. Zunanji krog sestavljajo mlajši člani bratstva, veliki uradniki pa zasedajo določene točke v najbolj notranjem krogu. Potem mantrajo določene verze iz Budističnih spisov. Ko glasovi poniknejo v tišino se v središču materializira gospod Maitreya. V rokah drži žezlo moči. Ta prelepi simbol je na nek način fizični center ali vrtišče sil, ki jih izliva planetarni logos. Planetarni logos ga je magnetiziral pred miljoni let, ko je prvič zagnal človeški življenjski val okoli naše verige globusov. Rečeno je bilo, da je to fizični znak koncentracije pozornosti Logosa. Prenaša se ga iz planeta na planet, tako kot se premika pozornost Logosa. Tam kjer je žezlo, tam je trenutno osrednje gledališče evolucije. Ko bo žezlo zapustilo ta planet in odšlo na drugega, se bo naša Zemlja potopila v mirovanje. Če se žezlo prestavi tudi na nefizične planete – tega ne vem. Prav tako ne razumem kako se ga pravzaprav uporablja, niti ne poznam njegove vloge, ki jo igra v ekonomiji sveta. Ponavadi je žezlo v varstvu Kralja sveta v Šambali in kolikor vem samo za Vesak ni v njegovih rokah. To je kovinska palica okroglega prereza neznanih kovin. Dolga je 60 cm in široka 5 cm. Na vsakem koncu ima ogromen diamant, ki je oblikovan v kroglo iz katere štrli stožec. To žezlo je čudnega videza, kot da bi bilo vedno obkroženo z ognjem. Ima auro briljantnega, a transparentnega plamena. Pomembno je, da se ga med celotnim ritualom ne dotika nihče razen gospod Maitreya. Ko se Maitreya materializira v središču kroga, se vsi adepti in iniciati spoštljivo priklonijo in potem matrajo še en verz. Po tem, ko še vedno mantrajo verze, se notranji krog razdeli na osem delov, tako da oblikuje križ znotraj zunanjega kroga, gospod Maitreya medtem ostaja v središču. Potem se oblika križa premakne v trikotnik in gospod Maitreya stopi naprej, tako da stoji v njegovem vrhu blizu oltarnega kamna. Na ta oltar na prazen prostor pred zlato kupo gospod Maitreya spoštljivo položi palico moči. Za njim pa se krog spremeni v precej zapleteno ukrivljeno obliko, tako da vsi gledajo v oltar. Ob naslednji spremembi ukrivljena oblika postane obrnjen trikotnik, tako da dobimo predstavitev dobro poznanega znaka Teozofskega društva, vendar brez kače, ki obdaja znak. Nato se ta oblika razreši v petkrako zvezdo. Gospod Maitreya je še vedno na južni točki, ki je najbližja oltarnemu kamnu, drugi veliki uradniki ali čohani pa stojijo na petih točkah, kjer se sekajo linije. Ko pridejo do te sedme, zadnje stopnje se mantranje ustavi. Po nekaj trenutkih svečane tišine gospod Maitreya zopet vzame palico moči v roke in jo dvigne nad svojo glavo. Pri tem glasno izgovori nekaj besed v jeziku Pali: „Vse je pripravljeno. Mojster pridi!“ Ko ponovno odloži ognjeno žezlo, točno v trenutku polne lune, se pojavi gospod Buda kot ogromna figura, ki lebdi v zraku nad južnimi hribi. Člani bratstva se priklonijo in se pri tem držijo za roke. Ljudje izza njih pa se vržejo na tla v prostracijo. Preostali zapojejo tri verze, ki jih je gospod Buda sam naučil šolarja Chatto, med svojo zadnjo inkarnacijo. Gospod Buda, je modrec Sakyajcev in je najboljši učitelj v človeštvu. Storil je tisto, kar je moral storiti in je prešel na drugo obalo. Poln je moči in energije. Njega, ki je razsvetljen sem si izbral za svojega vodnika. Resnica je nematerialna. Osvobodi te strasti, želja in žalosti. Resnica je osvobojena vseh pritiskov in je sladka, jasna in logična. To resnico sem si izbral za svojega vodnika. Karkoli se daruje osmim vrstam plemenitih, ki v parih oblikujejo štiri razrede, ki poznajo resnico resnično prinaša veliko nagrado. To bratsto plemenitih sem si izbral za svojega vodnika. NAJVEČJI BLAGOSLOV Nato ljudje vstanejo in strmijo v prisotnost Gospoda, medtem ko bratstvo mantra v korist ljudstva plemenite besede Mahamangala Sutte, ki jo je v angleščino prevedel profesor Rhys Davis. Ko so hrepeneli po dobrem, je mnogo angelov in ljudi imelo številne stvari za blagoslove. O mojster, ali nam poveš Kaj je največji blagoslov? Ne služiti neumnim, Služiti modrim. Spoštovati tiste, ki si zaslužijo čast To je največji blagoslov. Živeti v prijetni deželi, Opraviti dobra dejanja v prejšnjem življenju, Imeti dušo, ki je polna pravilnih hotenj. To je največji blagoslov. Veliko vpogleda in izobrazbe, samokontrola in dobro trenirani um, Prijetne besede, ki so dobro izgovorjene. To je največji blagoslov. Podpirati očeta in mamo, Varovati ženo in otroke Imeti miroljuben poklic. To je največji blagoslov. Dajati miloščino in živeti pravično, pomagati svojim sorodnikom, Opravljati dela ki jih ni moč grajati To je največji blagoslov. Upirati se in prekiniti grešenje, Vzdržati se močne pijače Ne biti utrujen pri opravljanju dobrih dejanj. To je največji blagoslov. Spoštovanje in skromnost, Zadovoljstvo in hvaležnost, Poslušati Zakon ob pravem času. To je največji blagoslov. Potrpeti dolgo trpljenje in biti ponižen, Družiti se z mirnimi ljudmi, Govoriti o religiji ob pravem času. To je največji blagoslov. Samo-brzdanje in čistost, Znanje o štirih velikih resnicah, Spoznanje nirvane. To je največji blagoslov. Imeti dušo, ki pod udarci življenjskih sprememb ostaja neomajna, brezstrastna, brez žalosti in z občutkom varnosti. To je največji blagoslov. Neranljiv je na vsaki strani tisti, ki tako deluje, On hodi varen iz vseh strani. In njegov je največji blagoslov. Figura, ki lebdi nad hribi je ogromna. To je natančna kopija oblike telesa v katerem je gospod živel v zadnji inkarnaciji na zemlji. On izgleda kot da sedi s prekrižanimi nogami, z rokami skupaj, oblečen v rumeno haljo budističnega meniha tako, da ima desno roko golo. Noben opis ne more opisati njegovega obraza, obraza ki je božji. Ta obraz je kombinacija miru in moči, modrosti in ljubezni v izrazu ki vsebuje vse kar si naši umovi predstavljajo kot božansko. Lahko rečemo, da je polt rumeno-bela in da se jasno vidijo poteze obraza, čelo je široko in plemenito, oči velike, žareče globoke temno modre barve, rahlo rimljanski nos, ustnice so rdeče in čvrste. Vse to pred nas postavlja le zunanjo masko, preko katere le v majhni meri dojamemo živo celoto. Lasje so črni, skoraj modro-črni in kodrasti. Niso ne dolgi, kot je to v navadi med Indijci, niti niso povsem pobriti, kot je to v navadi pri vzhodnjaških menihih. Odrezani so tik pred rameni. Počesani so na prečko po sredini lasišča in počesani nazaj. Obstaja zgodba, da si je princ Sidarta takrat ko se je odpravil iskati resnico, odrezal lase z mečem in da jih je imel od takrat dalje vedno enako dolge. Ena izmed najbolj osupljivih značilnosti te prelepe pojave je čudovita aura, ki obdaja figuro. Širi se v koncentričnih krogih, kot pri vseh aurah visoko razvitih ljudi. Na splošno je njegova aura taka kot je aura Arhata narisana na sliki 26 v Vidnem in nevidnem človeku. Vendar pa je razporeditev barv unikatna. Njegova figura je obdana s kroglo luči, ki je hkrati slepeča in prosojna. Svetloba je tako slepeča, da jo je težko gledati. Pa vendar je moč videti skozi njo obraz in barvo halje. Ko je končana Mahamangala Sutta, gospod Maitreya vzame zlato kupo vode iz oltarnega kamna in jo za nekaj trenutkov podrži nad glavo. Tisti ki so tudi prineseli kupe z vodo, mu sledijo. Med tem mantrajo: On je gospod, svetnik, ki je popoln v svojem znanju, ki ima v lasti osem vrst znanja in je dokončal 15 svetih praks. On je opravil celotno potovanje do tega da je postal Buda, ki pozna tri svetove. On je učitelj ljudi in bogov, blagoslovljeni, gospod Buda. Ko se konča ta mantra zažari iz obraza Gospoda neopisljiva Ljubezen, ko dvigne svojo desno roko v blagoslov, medtem pa na ljudi dežujejo rože. Člani bratstva se spet priklonijo in ljudstvo se prostira. Obličje Bude počasi izgine iz neba. Množice podoživljajo dogodek v radosti. Člani bratstva odidejo do gospoda Maitreye, da bi dobil nekaj kapljic iz zlate posode. To vodo potem odnesejo domov v svojih usnjenih steklenicah kot sveto vodo, ki odganja zle vplive iz njihovih hiš ali celo pozdravi bolne. Potem se množica razide z medsebojnimi čestitkami in ljudje se napotijo daleč domov z neizbrisnimi spomini prelepega rituala v katerem so sodelovali. http://path11finder11.blogspot.com/2012/05/vesak.html