MedvedekPi

Stvari se hitro odvijajo zadnje čase. Mine en mesec, pa se zdi, kot da se je zgodilo za eno leto sprememb. Osmica palic. Vnaprej že zabukirana dva letalska leta, pa se že dogovarjam za tretjega. Še dobro, da mi usoda prizanese po finančni plati. Dobil še nekaj stimulacije "od zgoraj" in se življenje zdi precej bolj na izi. Pred par leti sem sicer imel nekajkrat v globoki meditaciji izkušnjo odvezanosti od čustev in sreče, a to je bilo začasno in hitro mine... in tudi hitro "pozabiš". Sedaj pa, kot da bi se nekaj odstotkov tistega za stalno prizemljilo, naselilo v vsakodnevno zavest. Še dobro, da nam je občasno dana možnost bežnega vpogleda v tisto, kar nas potencialno čaka nekaj korakov naprej. In ko je malo spucan teren, se delček tega zasidra. Z neko osebo se grem že nekaj let nekakšen "yo-yo". Duh voljan, osebnost trda za znoret. Pride po informacije (morda celo po energijo) in če dam malo, pride spet čez nekaj dni, če dam več, pride čez nekaj tednov ali mesecev. Vmes verjetno prav počasi prebavlja tisto. Nekateri ljudje se mi zdijo kot polži. Kaj mečkajo toliko časa? Dvomim, da gre za strah. Pomoje je mental trd za popizdit, kakšna sedmica po možnosti. Kognitivna disonanca in pa vztrajanje na "tehnikah" preteklosti. Imam filing, da sva bila nekoč na isti točki, sedaj pa noče preveč zaostajati.

Plus dve dejstvi: 1. Vzhodnjaško in zahodnjaško telo se nekoliko razlikujeta in nekatere vzhodnjaške tehnike za zahodnjake niso primerne. Tudi meditacija se na zahodu izvaja nekoliko drugače kot na vzhodu. Slednja je bila na zahod uvožena relativno pred kratkim, pred tem pa so posamezniki prav lepo napredovali z uporabo drugačnih metod. 2. Hatha joga je dejansko koristna le na relativno kratkem segmentu duhovne poti in je pravzaprav "joga preteklosti". Poznam ljudi, ki so že šli čez točko, do katere joga lahko doprinese k napredku, a se še vedno oklepajo starih navad in zato bolj ali manj stagnirajo. Za ohranjanje gibčnosti je vseeno, če človek zjutraj naredi 20 počepov in 10 sklec.

Pred postavljanjem hipotez vedno pride najprej pregled področja. Nekaj referenc. Kontaktiji in novinarji: Frank G. Wilkinson, George Adamski, Gerard Aartsen; Vladni uslužbenci in politiki: Roscoe H. Hillenkoetter, Edgar Mitchell, Paul Hellyer, Robert Salas.

Odličen teden za mano. Kot bi šel na nov level. Na začetku tedna me je "splaknilo" od zgoraj, v nekaj urah. Potem sem šel kofetkat z osebo, ki je cirka pol stopničke nad mano. Oziroma je ona šla kofetkat z mano, ker je vedela točno kaj rabim. Iz nenada začne debato, kot da bi vedela kam pes taco moli in dobim med vrsticami še polno praktičnih informacij na kakšne načine deluje intuicija, ko jo človek razvije. Vse tako lepo med vrsticami, nevsiljivo. Če bi želel oz. če ne bi bil pripravljen sprejeti informacij, bi enostavno preslišal. Dojel tudi, kako težko kaj skrijemo pred drugimi, saj smo za bolj razvite ljudi kot odprta knjiga. Pri meni najbolje deluje ko se zbudim ob 4h zjutraj in je glava še neobremenjena. Usmerim pozornost na neko osebo... huuuh, invasion of privacy... ali pa tudi ne, ker gre v resnici za abstrakcije. Kako mi ni bilo to prej jasno? Ni sposobna (še) razviti prave povezanosti z moškim. Starša že od nekdaj skregana, ona se identificira z mamo. Prisotna močna želja pa pravi ljubezni in sprejetosti, a ta vzorec jo bo vseeno fural po svoje še nekaj časa. Podzavestno išče agresijo in konflikt, ki je v resnici agresija do očeta. Če se človek ne loti teh zadev aktivno, minejo leta, mine življenje, razreši pa se malo. Malo tudi začel paziti na svoje misli. Ko pomislim na nekoga, je, kot da bi vrgel žogico proti tej osebi. Bolje vreči lepo pisano žogico kot pa kepo dreka A skušnjava je včasih premočna.

Skoraj sem se zapletel v čudno mrežo... hvala bogu za intuicijo in njene fleše. Ženska je bila z bivšim tipom nekaj let v takšnem ali drugačnem razmerju. Karmično gledano pomembna oseba, sploh glede na to, da se je vse gibalo v smeri poroke. Nato gre tip v tujino za nekaj let in jo pusti doma samo, kjer ona ves ta čas fura safer in se počuti zapuščeno. Model se vrne in nadaljujeta zvezo. A v njej nekaj vre in čez kakšno leto mu vrne milo za drago. Sedaj ga zapusti ona in gre sama v tujino za nekaj let, s praktično identičnim razlogom. Zveza je uradno prekinjena. A neuradno seveda marsikaj še vre pod površjem. Fant seveda zelo hitro pohopsa novo deklino, ona pa, da ne bo čemu prikrajšana, gre v lov za novim fantom. Sama verjame, da je s preteklostjo razčistila in končala, a njeni vzorci obnašanja nakazujejo, da jo ravno nakopičena in nerazrešena preteklost podzavestno vodi v sedanjosti. Želi nadoknaditi, kar je zamudila, tisto, česar v njegovi preteklosti ni bila deležna. V novi, sicer zelo neperspektivni zvezi, ki je zelo verjetno obsojena na zgodnji propad, še vedno bivšemu vrača milo za drago. To se bo morda vleklo še nekaj časa. Morda se bo vrnila k njemu, morda bo razrešila na drugačen način. A razrešeno še ni. Na srečo nisem postal del igre. Nisem popolnoma razumel kaj mi želi intuicija povedati, dokler niso prišli bolj konkreni fleši.

Nekaj se je pa le razjasnilo. Ne gre toliko za vzorce, ampak za bitko med intuicijo in čustvi. Najhujša bolečina in tesnoba v zvezi z nečim se je pojavljala ko sem se zbudil iz spanca, ko se obrambni mehanizmi še niso dobro vklopili. Intuicija je dajala jasne "informacije", čustva pa z vso silo slepo v nasprotno smer... Zato nečesa intuitivno nisem želel prizemljiti in je ostajalo na nivoju ideala, čustva pa so se čutila prikrajšana za realizacijo. Potem pridejo konkretne informacije in se točno usedejo v intuitivne abstrakcije. Povedano enostavno, nečesa si močno želiš, intuicija reče "ni šans", čustva se skregajo z intuicijo in nastane trenje, bolečina, tesnoba. Človek bi mislil, da gre za kak osebnostni kompleks, gre pa za bitko med nižjo in višjo naravo. Danes zna biti še pizdarija in me je kar malo strah iti spat.

Neki procesi so stekli. Iz dneva v dan opazne spremembe. Brskam za nekimi občutji, ki so leta predstavljala integralni del moje osebnosti, a jih ne uspem več vzbuditi. Ponoči se svašta dogaja, v fizično zavest pride malo, ampak zjutraj mi je marsikaj jasno kar mi je bilo zvečer še megleno. Danes sem se zbudil ob 4h zjutraj, ker je bilo preveč intenzivno, in nisem več zatisnil očesa. Zadnja stvar, ki se je spomnim, je bil ogenj, delo z ognjem.

Brezo, hvala za koristen feedback. Mi je nekako zafleširalo kaj naj bi bilo še 2/3 in 3/3, vsaj v splošnem. Ciljam na polovičko, ki niti ni prava meja. Poznam ljudi, za katere menim, da so približno mojega ranga, in so preverjeno še pod njo.

evo, da se še jaz malo spucam tukaj Skoraj vsi duhovnjaki, s katerimi sem malo bolj na vezi, jebejo ježa na fizičnem nivoju in pucajo vzorce povezane z denarjem in eksistenco. Mene pa v tem lajfu jebe na čustvenem nivoju. Nek vzorec v zvezi z ženskami me zajebava že cel lajf. Mi je zadnjič nekdo gledal v Tarot in povlekel ven kao neke zaobljube iz prejšnjega lajfa. Čeprav je bila prisotna še lepa mera slepil te osebe, sem včeraj, ker je ravno polna luna, šel še čez proces rezanja teh morebitnih zaobljub in vzorcev. Vprašanje pa koliko je bilo uspešno. Zagotovo >= 0. Malo ga tudi sam poserjem na cajte. V prepričanju, da sem blizu neke magične meje, s pridihom arogance zaprosim za test. In pride oseba, ki mi podre vsa tla pod nogami. Ona pravzaprav nič ne naredi, samo prikaže se in s svojo prisotnostjo potegne iz mene vsa moja najbloblja hrepenenja, ideale, slepila, ... intuicija samo gleda in se križa, kako se tisti ubogi norček zvija pod navalom čustev, ki jih nikakor ne more obvladati. Lahko bi rekel, da v moje življenje prihajajta dva tipa ljudi oz. natančneje žensk... tisti običajni, s katerimi se dogodki odvijejo po več ali manj ustaljenih poteh (moje pretekle zveze so bile s tovrstnimi bitjeci), potem pa je tu še tisti drugi tip, s katerimi ne grem v zvezo, ker iz mene potegnejo prav tiste vzorce in me pahnejo v nek čuden proces. To bi lahko imenoval Romeo in Julija kompleks. Takoj ko pride do uresničitve ljubezni, izgubiš ideal, ga umažeš s svijarijo sive realnosti in vsakdanjega življenja. Le neuresničena ljubezen lahko ostane na tako vzvišenem, božanskem nivoju. A tudi takšna ni popolna, ker je neuresničena. Bedačku je sicer vse jasno, a se ne more izviti iz strupenega objema... ali pa se noče, ker je v grenkobi priokus sladkosti.

Koliko pa kaj veste o tistih 5%? Ni morda bolj produktivno usmeriti se v 5% kot pa propagirati ostalih 95%?

Moram priznati, da so nekateri pravi mojstri v svojem poslu. Ezoteriko imajo naštudirano bolje od povprečnega new-agerja, tako da znajo prepričljivo uporabljati določene izraze. Notri vmešajo malo Holywood-stega materiala, običajno iz filma The Matrix (človeška duša je baterija, ujeta v manipulativni Demiurgov sistem). Sami se postavijo v vlogo protagonista Neo-ta, ki je sistem razkrinkal in je pripravljen odrešiti uboge duše. Povprečni aspirativni a nemisleči duhovnjak se ujame na 101 vzorec - najpogostejši so agresija do avtoritete, strah iz občutka ogroženosti, frustracije spolnih vlog. Za ubogega prestrašenega duhovnjaka seveda obstaja rešitev - 6 enostavnih plačil po $94 za (pazi!) 4 eno-urne telefonske pogovore, preko katerih ti naš protagonost tudi očisti in balansira čakre. It's a win-win-win situation (3-kratna zmaga). Duhovnjak se je odrešil bremena in greha materialnega bogastva, protagonist si je pričaral zasluženo nebeško obilje, in določena tretja instanca je za malenkost zavrla nek pomemben proces, ki se odvija v ozadju našega planeta. To tretje je seveda tisto, zaradi česar se vse to pravzaprav dela, pa naj se vpleteni tega zavedajo ali ne.

Prevod vibrira nižje od originala. Pri prevodu na določenih točkah izrazito butajo vzorci. Čustveni naboj je močnejši, jeza, frustracije, agresija v zvezi s spolno identiteto. Original je malo drugačen. Skoraj bi lahko rekel, da so nekatere neresnice podane namerno, premišljeno. Avtor se tega niti ne zaveda, on je samo prestregel določene ideje, ki so bile lansirane in jih zapisal ustrezno lastni stopnji zavesti. Sam niti ni na zavidno visokem nivoju, vsekakor ni vreden $100 za uro svetovanja, kolikor računa.

Sem se kar namučil, da sem izsledil originalni članek. Lightworkerji in apokaliptični preroki imajo nekaj skupnega - ne znajo citirati virov. Niti jih ne moti, če občasno kaj dodajo ali vzamejo iz konteksta. Ni jasno, ali gre za koristne ali škodljive mutacije. Dejstvo pa je, da je danes planet bistveno bolj onesnažen in prepojen z radiacijo kot pred 50 leti.

Ali pa gre oprat svoj krožnik na chemsnow http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Nekaj osnovnih informacij.