Luka Lotos

35 let imam. ja najbrž bo res nekaj subtilnega v mojem poskusu meditiranja. duša + subtilno telo + fizično telo. najbrž sem z dušo in subtilnim telesom malo zavibriral. seveda, reinkarnacija mi je najbolj sprejemljiva razlaga za potovanje duše znotraj tega vesolja. vse ostalo so bajke....

ne vem, če se motiš ali ne, nisem tako pameten. kot sem rekel, sem začetnik pri teh zadevah. menim pa, da večina ljudi na tem planetu nima pojma kako bi prava meditacija izgledala, lahko samo predvidevajo in se motijo o tem, ker nimajo pravih informacij. se pa strinjam, da se najde en kup nepravih in netočnih informacij okoli tega in najbrž je namen tega, da ljudi zamoti in jih zmede. smisel meditacije v zadnji moji ideji je duhovna zavest in vse kar iz tega izhaja. tisti, ki je okusil pravo meditacijo in sicer na najvišjem nivoju, najbrž ne bi pisaril in zgubljal časa po internetu. predstavljam si, da mu je to edina prava resničnost in da nima okusa za druge stvari v življenju. sicer pa je to samo moje predvidevanje...

se opravičujem, ne berem vsak dan teh objav, pridem vsake toliko. še sam ne vem kaj sem mislil s tem, najbrž sem tako doživljal tisti trenutek. občutek sem imel, da se prehitro vse dogaja in da se moram malo prizemljiti. prava meditacija je tista, ki jo sam nisem sposoben izvajat in jo najbrž še dolgo časa ne bom. pišeš meditacija o bogu Krišni. ti si že videl obliko boga Krišne v svojih meditacijah? drugače pa verjamem v to, da je meditacija o bogu najvišja vrsta meditacije. tudi sam sem razmišljal o tem zadnje dni. čeprav Krišne ne poznam zadosti dobro, da bi lahko sploh razmišljal o tem. zvedel sem za Bhagavad Gito Kakršna je, jo bom najbrž prebral v kratkem.

meditacija :-) nekaj realizacij sem dobil v zadnjih dneh na to temo. zdaj sem že nekajkrat meditiral, če temu lahko tako rečem. ne vem točno, kaj počnem, morda je temu najbližja beseda prav meditacija. večraj sem se v večernih urah usedel sredi sobe. nekaj močna želja je gorela v meni, da bi šel malo dlje, ampak ne dlje kot je treba za moje trenutno stanje. zaprl sem oči in se poizkušal nežno zazreti vase. postopoma je prišel prijeten občutek znotraj srca, kot neka prijetna vibracija. čutil sem svoje enakomerno bitje srca. nato se je zgodilo, kot da bi mi zavest preskočila in naslednji trenutek je bilo tako, kot da bi se nekaj dvigovalo. vprašal sem, kaj se tako dviguje. prišel je odgovor, TI SE DVIGUJEŠ. nisem imel občutka, da bi bil v svojem telesu. izgledalo je, kot da sem šel malo iz telesa. spet nisem imel občutka, da bi dihal. občutek sem imel, da ne potrebujem dihat. čeprav sem imel zaprte oči je bilo svetlo. najprej kot nekakšna iskrica, v naslednjem trenutku vedno bolj in bolj svetlo. v tistem trenutku sem se odločil, da bo zadosti zaenkrat. prišel sem nazaj k običajni zavesti. začutil sem malo bolečine v nogah, saj je trajalo vse skupaj dobrih 30 min. po končani ˝meditaciji˝ sem še vedno čutil neko vibracijo. zdelo se je, kot da je vse v najlepšem redu. tudi misli so bile izredno ostre in če sem na kaj pomislil, je bilo tudi vse zelo izostreno, kot nekakšen neverjeten fokus. če iskreno pomislim na vse skupaj, nimam občutka, da je to prava meditacija. ampak kot nekakšen uvod v meditacijo. meditacija mora imeti še nekaj zraven,.... nekaj več. odločil sem se tudi, da tega ne bom počel vsak dan, ampak na nekaj dni, morda tudi enkrat tedensko. nočem se preveč zaleteti v vse skupaj, želim ostati prizemljen, vsaj zaenkrat. lepo se imejte in lahko noč :-)

malo vas prebiram za nazaj in ne najdem nekih velikih spoznanj na področju meditacije. preveč neke teorije. ustvaril sem si mnenje, da mora biti meditacija spontana in skladna z mojim duhovnim razvojem. glede na to, da sem to šele začel izvajat, se bom najprej osredotočil na sebe kot dušo. misli se mi zdije preveč začasne, da bi jih skušal ustavit. niti nisem dobil včeraj občutka, da sem to sposoben narediti s svojo namero. bolj razumem meditacijo tako, da se osredotočiš na nekaj višjega in potem tiste vsakdanje misli same odpadejo. včeraj sem še imel željo prebrati kakšno knjigo na tem področju, torej meditacije, ampak zdaj vidim, da teorija tukaj ne more koristit. kvečjemu samo praksa. verjamem pa, da je nekdo sposoben nekoga podučiti v tej smeri, ampak mora imeti veliko izkušenj na tem področju in biti blizu popolnosti. lep večer vsem http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif

glede na to, da sem čisti začetnik in da sem včeraj prvič meditiral se delno strinjam s temi tvojimi besedami. včeraj sem torej prvič meditiral in zgodilo se je nekaj, bom poizkusil opisat. najprej sem se umiril in nato začel razmišljat, o čem bi tekla moja meditacija. in sem se odločil meditirati na dušo, torej na svojo večno plat. morda je prišla kakšna pomoč, saj se je zelo hitro zgodilo. nisem imel več občutka, da bi dihal. čeprav sem imel zaprte oči in bilo je zelo malo svetlobe v sobi v večernih urah, je zgledalo kot da bi se nekaj svetilo. neko prijetno vibracijo sem začutil v sebi, če bi poizkusil določit mesto, bi rekel, da je bilo to v mojem srcu. res lep občutek. po končani meditaciji, približno 30 min, sem se super počutil in imel zelo čiste in ostre misli. ne vem, občutek imam in željo, da bom to redno ponavljal. torej meditacija na boga, če te prav razumem. in če te prav razumem mora biti cilj meditacije konec problemov in pozitivna sreča? dobro, to se mi ne zdi ravno smiselni cilj, da bi si odstranil probleme v življenju. nekako se mi zdi sebično, da bi si kaj takega želel, vsaj če se tiče to mene. a niso problemi dobrodošli? pozitivna sreča? je lahko sreča tudi negativna? potem najbrž ne bi bila sreča, ampak nesreča.

pozdravljeni, sem nov na tem terenu in bi vas vprašal, kakšen tip meditacije vi prakticirate? ima kdo kaj več izkušenj na to temo? hvala. bom tudi prebral vse kar je bilo dosedaj napisano v tej temi.

Brezo: hvala za napisano, tudi sam sem začel malo brati na to temo.... morda je nekaj na tem, kar si napisal. Pinka: ja, ti da kar razmišljat.... upam na nadaljevanje, saj se mi je po tem porajalo kar nekaj vprašanj. malo sem začel brat o reinkarnaciji in o temah, ki se dotikajo duše. zanimiv mi je stavek, ki sem ga nekje prebral. mi nismo telo, ki ima dušo, ampak duša, ki ima to telo (začasno)... nekaj v tem smislu. tudi te svoje sanje sem si začel sam razlagat, kar sem se uspel ˝izobrazit˝ v tem kratkem času. sicer lahko špekuliram o nekem dejanskem duhovnem učitelju, ki me realno lahko nekje čaka. morda gre pa samo za komunikacijo med mojo začasno in večno platjo. začasnost, kot to začasno telo in začasni jaz, ki ju zdaj nosim (reinkarnacija) in duša, ki je večna in zdaj na nek način spi. morda sem kot duša nezadovoljen in komuniciram s svojo začasnostjo.... to je skoraj nedoumljivo, bolj kot berem te stvari, bolj me bega, kdo sploh sem v resnici. ja, morda je res čas, da se prebudim. ko razmišljam o svojem kratkem življenju, ki ga bom preživel v tem telesu, me kar zmrazi.... saj zaenkrat nisem nič naredil zase, kot duša. zadnjič mi je šlo kar na jok, ko sem se začel poglabljati v to vprašanje,.. kar neka bolečina naenkrat. zdaj sem več kot prepričan, da bo moral nekaj ukreniiti. vidim, da je na internetu polno nekih informaciji na to temo. malo bo treba raziskovati in morda se kaj premakne naprej. te sanje bodo iztočnica za vse, potem se bom pa prepustil tistemu, kar me čaka. hvala za vaše besede

Pozdrav vsem, sem nov član na tem forumu in vas vse lepo pozdravljam. moje sanje so na nek način tudi razlog, da sem se prijavil na ta lunin forum. da ne bom dolgovezil, vam jih bom kar napisal. nekaj noči nazaj sem imel zanimive sanje, če temu lahko tako rečem. to sem napisal zato, ker v resnici nisem imel občutka, da bi bile to samo navadne sanje, ampak nekaj nenavadnega. nekako takole: občutek je bil, kot da sem odprl oči v neki drugi dimenziji. tam je stal nek moški, ki je zgledal kot nekakšen asket. stal je ob vznožju nekega hriba ali gore. najprej ga nisem razumel, govoril je v nekem čudnem jeziku, nato pa me je pogledal direktno v oči in kot da bi se v meni nekaj zganilo. rekel je, ali me zdaj razumeš? pokimal sem mu. rekel mi je, čakam že nekaj časa nate, pa si kar pozabil name. odgovoril sem mu, da ne vem kdo je in da ga prvič vidim. on me nato vpraša, pa si prepričan, da me prvič vidiš? še enkrat me je pogledal v oči in res je bilo nekaj znanega v njegovih svetih očeh. ti že od nekdaj rad preveč spiš in zdaj bi bil že čas, da se počasi zbudiš. vprašal sem ga, če zdaj spim. odgovoril mi je, da spim v več nivojih. rekel je, zdaj spiš s svojim telesom doma v postelji in tudi čez dan spiš, ko si telesno buden in me ne slišiš, ko te kličem. večkrat ti tudi puščam sporočila in znake, ti pa jih zlahka spregledaš. zakaj me ne nočeš slišat, zakaj želiš spati.... boš tudi to življenje celo prespal? ti nisi to, kar misliš da si. si dosti več kot to..... nato mi še enkrat reče zbudi se.... in potem poči in jaz se zbudim doma v postelji s kocinami pokonci. še zdaj mi gredo kocine pokonci, ko se spominjam teh ˝sanj˝..... mi zna kdo kaj pomagat, jaz sem slep na tem področju in čisti začetnik. hvala za kakšne pametne nasvete.