Piko

Vse je prav, kar ni narobe. Ko pa se človek razvija, je to čedalje večkrat premalo.

Dokler mislim, da zmorem, to še ni tisto pravo. Ono resnično ne potrebuje napora. Zaekrat se še vedno tolažim, kaj vse zmorem! Kaj pomeni zmor in zmoreti, pa ne bi vedel.

Pujsita je nosita, ta je pa dobra novica. xrosex Pozdrav seveda tudi Marsiti, pa vsem starim znancem in znansitam. Leta tečejo ...

O, ful novih imen! No, pa tudi kaka stara sablja se še najde pa kakšna prenovljena kuhalnica. Dobr vam gre. Pozdrav vsem!

Šefica, drži se! Hudo! Kaj to pomeni, mi ribe v zdravstvenih težavah? (Tudi mene ne pustijo na miru.)

Ah, ta Dnevnik, predhodnik vseh slovenskih blogov. A ne samo blogov. Istočasno je tudi nekakšna internetna spovedovalnica. Zares živo. Nekaj ljudi pa še poznam od nekoč. A kaj se imam za spovedati, izpovedati jaz? Spomnil sem se na tortožerke v slaščičarni Zvezda, tojeto. Zato predvsem torto-žercem in -žerkam en lep pozdrav.

Na začetku septembra sem šel na poldnevni/polnočni izlet. Poznal sem svoje zmožnosti za pot po znani dolini. Po prvi uri hoje sem občutil slabost. Mislil sem si, da sem lačen, in začel jesti rozine. Po drugi uri se je slabost oglasila močneje. Mislil sem si, da sem preveč žejen in se napil solčavskega čaja. Po tretji uri sem mislil, da mi je slabo od napora in v koči spil kozarec rdečega vina. Po četrti uri me je začelo zvijati v trebuhu. Takoj sem vedel, da sem vseskozi mislil narobe. S pogledom sem se pogladil po trebušni votlini in nekoliko je odleglo. Med počasnim sestopom sem si rekel: moram dobiti požirek dobrega domačega žganja in bo pomagalo. Čeprav sem vedel, da imajo na Kredarici le industrijskega. V koči sem za šankom dobil ista veseljaka, kot sta stala že pred odhodom na vrh. Eden izmed njiju je med novim klepetom kmalu izginil za hip in se vrnil s stekleničko dobre domače slivovke s Kozjanskega.

V tretje gre Rado. Vsakič poskušam malo drugače, ne nujno bolje. Ste se pa namatrali, tole bo malenkost še enkrat napisat, v primerjavi s servisom, ko se je na luninem netu zaporedoma dvakrat usulo. Ne bom več pisal o zapestjih in nogah, kot dvakrat doslej! (O zapestju sem bral že pred leti, o nogah pa je zame bilo letos novo.) Vse dobro za "hišo vašega očeta" = vaše telo, kjer domuje dobra duša. En -ji pozdrav (tudi Katjam). Naknadno še Cosmi, nazaj.

Ta je pa dobra! Stari dobri LNF ima (zame povsem) novo podobo! En polzdrav vsemu, kar leze in gre po teh straneh!

Večkrat sem slikal kak kamen ob poti. Doma večinoma slike niso bile nič posebnega. Vsakokrat sem se spraševal, kaj me je pritegnilo na njih, da sem jih slikal. Vedno brez uspeha. Včeraj sem ležal na tleh, da bi ujel vsaj približno primeren pogled na skalco. Mimogrede sem se vprašal, zakaj me privlači slikanje teh skal. Pomagalo je, pravo vprašanje sem postavil na pravem mestu. Odgovor je bil preprost: rad se uležeš in plaziš po tleh gore, to je tisto, kar ti je všeč.

Butl, strelka007, hvala!

Darilo Okoli Božiča sem nakupoval v eni od marketov v Trstu, v coni z veliko Kitajcev. Stal sem v vrsti, ko je starejši tujec, očitno z vzhoda in skrbno oblečen v starinsko obleko, pokazal na eno pomembno stvar, ki jo je nosil v roki. Bila je rastlina v lončku. Dajal je vtis, da se mu mudi in proseče zahteval, da ga spustim naprej. Kaj me je stalo? Nič. Skomignil sem z rameni in pokimal. Tako se mu je mudilo, pa obraz mu je žarel. Za menoj so bili v vrsti videti malo nejevoljni. Meni je šla situacija na smeh. Končno smo videli - na drugi strani blagajne ga je čakala mlajša ženska, ki ji njegovo vedenje pa ni bilo najbolj všeč. On pa, kot da vsega skupaj ne opazi. Iz tira ga ni vrglo niti zbiranje drobiža. Pogledam ga v tilnik in mu v mislih in iz srca zaželim: "Naj ti rastlina prinese veliko veselja!" Namesto, da bi odšel, ga je nekaj ga je ustavilo. Počasi je dvignil glavo. Nato se je obrnil nazaj k meni in se z prijaznim, od srca veselim nasmeškom poklonil!

Marša Srečal sem Sandija. Učimo se skupaj. Te dni mu je Nada rodila hčer Maršo. Veselimo se skupaj.

Učitelji in sošolci Učiteljev sem imel v življenju veliko. V osnovni šoli, potem na srednji in še kasneje na fakulteti. Vsi po vrsti so imeli poklic učitelja ali profesorja. Še sedaj se udeležim kakega predavanja. Dobro je, če se učitelje spoštuje. Tudi sošolcev sem imel veliko. Učim se še kar naprej. Kdo so sedaj moji učitelji in kdo sošolci? Učitelj mi je vsakdo, ko se z njegovo pomočjo dokopljem do novega spoznanja. Ob njem in z njim. Ni nujno, da se sam tega znanja zaveda, pomembno je, da mi ga je posredoval. Do pred kratkim sem si ob vsakem takem spoznanju rekel - sedaj sem ugotovil nekaj, česar on morda ne ve. Takoj mu moram povedati za novo ugotovitev. Podučiti. Ki jo on kao ne ve. Zadnja ugotovitev, pridobljena na tak način: Tako ravnanje je napačno! On je bil vendar moj učitelj, učitelja je treba spoštovati, ali mu biti hvaležen. Ne pa ga z istim znanjem podučevati nazaj. Verjetno napisano ni kaj dosti razumljivo, o čem konkretno mislim. Naslednjič bom to poskusil s kakšnim konkretnejšim primerom.

Učitelj Mam enga prjatla, ki mi občasno pošlje kako pošto. Vsakokrat kaj zanimivega ugotovim, vsakokrat nekaj spoznam. Če enako pošto dobim od nekoga drugega, ni isto. Se ne naučim, spoznam vsega! Zato pravim, da je tudi moj učitelj. Na primer, že velikokrat sem dobil pošto z krasnimi mislimi, na koncu pa sporočilo, da vse skupaj deluje le v primeru, če to pošto pošljem naprej še na kar največ naslovov. Vedno sem si rekel, da je to bedarija in da tega ne verjamem. Dokler mi ni take pošte poslal prjatu učitelj. V pošti je bil PPS s slikami Dalajlame (za podkrepitev citatov) in 49 svetlih misli. Na koncu besedila je bil pripis: * Ne zadržuj MANTRE zase, kajti od tebe mora oditi naprej v roku 96 ur! * 0-4 osebe: Tvoje življenje se bo do neke mere izboljšalo; * 5-9 oseb: Tvoje življenje se bo izboljšalo do tiste stopnje, ki jo sam pričakuješ in si jo želiš; * 10 – 14 oseb: Doživel boš najmanj pet presenečenj v naslednjih treh tednih. * 15 in več oseb: Tvoje življenje se bo spremenilo iz temelja, izpolnilo se bo vse tisto, o čemer si kadarkoli sanjal Končno mi je kapnilo: bistvo te pošte je v širjenju praznoverja. Bistvo takih pošt ni v širjenju dobrega, ampak ima vkomponirano idejo, da ima nad vsem tem zapisanim, celo kar mislimo (in piše v teh 49 idejah) moč nekaj drugega, moč nad vsem. To pa seveda ni res. Zakaj bi te lepe misli bolje delovale na nas, če bomo pošto verižili naprej kar največ ljudem? Velikokrat se v tako imenovanih "resnicah" lahko skriva kaka past, v katero se mimogrede ujamemo. Zaradi lepih in dobrih misli se popolnoma odpremo, potem pa se mimo vseh varovalk vtihotapi še kaka, ki je slaba. Slovenski pregovor pravi: vsak je svoje sreče kovač. Ja, ko sem prišel do te ugotovitve, sem "učitelju" odpisal nazaj - pa to je praznoverje, o pošiljanju pošte drugim ljudem, tako praznoverje je škodljivo in izničuje vse dobre misli, napisane v sporočilu. Namesto da bi se mu zahvalil za spoznanje. Vse dobro