ne gre za pridnost, temveč neumnost, ki jo moraš požret zato, da bi nekoga drugega zadovoljil.. Poimenujmo jo mentalna prostitucija. Jaz sem zmeraj spoštoval katoliško cerkev zaradi prispevka k umetnosti, zgodovini, arhitekturi, glasbi.. vendar se pravljičarskih bajk nikoli nisem šel in sem to jasno dal vedet.. Jasno sem dal vedet da v čudeže ne verjamem, da ne verjamem v Adama in Evo in ne verjamem v vstajenje njega, niti tega da je brezmadežno spočet.. in kar nekaj je znanstveno nemogočih pravljic, v katere verjetno nihče ne verjame je pa pripravljen ubijat v imenu le tega.. Očitno pri drugih deluje nek drug princip razumevanja sveta in predvsem preprostost življenja v negiranju resnice, laži in sprenevedanju..