Hm Pokowc, ne bi ravno rekla, da vztrajam. To mi nekak zveni na prisilo. Prej je moje mišljenje, da dokler laufa dobro, če pa ne gre, pa raje narazen. Prav tako tisto zaradi tradicije - dobim ošpice. Živiva na koruzi ravno zaradi tega, ker se jaz ne morem pripraviti do poroke. Ne prebavim tega, da bi lahko reku, da je zvezan zaradi mene. Nope, vrata so stalno široko odprta, zame in zanj. Teh 20 let skupaj je minilo, kot da si pihnil in čeprav zveni osladno, se mi zdi da ga mam še raje kot prvo leto in še vedno uživam v njegovi družbi. Saj se tudi spričkamo in zderemo kadar vsak zagovarja svoja stališča sploh mam jaz težek karakter. Pa tudi on ma svoje momente, ko si neki zapiči v glavo (ko bik, ki vidi rdečo cunjo) in se lahko postavim na trepalnice pa nič ). Kaj naj rečem, mogoče res to, kar ima on, v meni drema nisem se v to poglablala, vem samo, da mi je zabavno z njim, da mi je v podporo, da se lahko vedno zanesem nanj in da mi da dihati. To mi že zveni, kot da se moram zagovarjat