jasnaee

Tudi mene zelo zanima s čim rišete pisanke?

El Nino hvala:) Jasnaee je tako dolgo, ker je Jasna blo že zasedeno. In ja kadim. In zadnje čase še preveč. Sicer že dve leti nehujem ampak mi ne da nehati. Gibljem tudi premalo, sam zdaj je pomlad pa bo bolje, ko bo treba vrt preštihat :xx!: pa kak roštiljšek narest tako, da je na vidiku gibanje in zrak. Sam še cigarete... razvada. No si me pa osreču, to za kajenje in da nič ne migam sem si mislila, da ni nič koristno, sam, da ni še kaj novega poleg

Hm Pokowc, ne bi ravno rekla, da vztrajam. To mi nekak zveni na prisilo. Prej je moje mišljenje, da dokler laufa dobro, če pa ne gre, pa raje narazen. Prav tako tisto zaradi tradicije - dobim ošpice. Živiva na koruzi ravno zaradi tega, ker se jaz ne morem pripraviti do poroke. Ne prebavim tega, da bi lahko reku, da je zvezan zaradi mene. Nope, vrata so stalno široko odprta, zame in zanj. Teh 20 let skupaj je minilo, kot da si pihnil in čeprav zveni osladno, se mi zdi da ga mam še raje kot prvo leto in še vedno uživam v njegovi družbi. Saj se tudi spričkamo in zderemo kadar vsak zagovarja svoja stališča sploh mam jaz težek karakter. Pa tudi on ma svoje momente, ko si neki zapiči v glavo (ko bik, ki vidi rdečo cunjo) in se lahko postavim na trepalnice pa nič ). Kaj naj rečem, mogoče res to, kar ima on, v meni drema nisem se v to poglablala, vem samo, da mi je zabavno z njim, da mi je v podporo, da se lahko vedno zanesem nanj in da mi da dihati. To mi že zveni, kot da se moram zagovarjat

V petek smo bili gozdu ob Bukovniškem jezeru. Škoda, da je po malem rosilo. Tiste točke so lepo označene in vse prav, samo ko se zaradi mokrote nismo mogli vsest na nobeno klopco, da bi bolj uživali. Šla sem stat na tri energijske točke ampak nič čutila . Mož je prišel do ene točke pa se mu je zluštalo cigareta. Potem je na prospekt pogledal, kaj za ena točka je, pa je bila tista, ko je za odvajanje od odvisnosti (cigaret, alkohola..) ). Pri vsaki točki sem si pobrala še en kamenček po tleh, če je mogoče kaj energije v njemu. No, ko grem naslednjič bo mogoče kaj lepše vreme pa več učinka. Aja in pričela sem s tibetanskimi vajami zjutraj - danes 4 dan. Ma sem trda ko kamen ampak za eno dlako že bolj razgibana . Čez vikend so mi naprtili nekega dela (ker jaz se na tisto kao spoznam), tak da nisem doma nič naredla in spet mam celo hišo v razsulu . Tisto perilo se sploh noče samo oprati, posušiti in zlikati pa pospravit se noče tudi nič samo. Tudi moje dretje na ostale člane familje nič ne pomaga, še mačke in pes me ne tangirajo 5 %. :xx!:

Obožujem vse vrste znanstvene fantastike vse od filmov, serij in knjig. Rada imam tudi zgodovinske filme, fantazije, avanture, vojne, risanke, avtobiografije, stare westerne. Najbolj blesav film, ki sem ga gdaj gledala: Jaskass. Naj filmi: preveč, da bi jih naštevala. Naj glasbeni film: Hair - tu še posebej tisti del, ko tista črnka poje v parku ostalim ko grejo. Takrat mi hoče srce ven skočiti. Sicer se mi to dogaja skoraj vedno ko poslušam original črnsko duhovno glasbo. Gledam sicer, vendar ne obožujem: grozljivke, romance, drame, komedije - razen zadnje čase, ko jih gledam s sinom. Na splošno se izogibam vseh resničnih zgodb in raznih življenjskih dram na tv, ker me spravijo v depresijo. Pri filmih se zjočem navadno, če se komu zgodi kaj dobrega. Zadnji film, ki me je razočaral: Time Line. Knjiga je dosti dosti boljša in bi se lahko s scenarijem bolj potrudili. Zanimiv film je bil tudi Hitler - njegov vzpon.

vsak ma svoj grehe, kar je za enega greh, za drugega to ni, tvoj greh definira tvoj pogled na svet samo tvoja zavest in to da bi to, kar si ti naredil sam smatral kot greh, če bi ti sam to doživel

Vprašanje za poznavalce: recmo, da moram pit zdravilne čaje za različne težave. Vsaka težava ima pač svoje zdravilne rožce in še to v dveh treh kombinacijah rožic. Kako potem pijem oz. zmešam to skupaj. Vsako mešanico-zvarek pripravim posebej ali kar vse skupaj v en čaj seveda v razmerjih, ki so določene?

Zakaj pa so okoli nas vedno iste osebe - duše v življenju? (prva žena - sedaj njena hči pa njen mučitelj njena sedanja mati) Zakaj se vedno ubadamo z istimi dušami. Ali niso to lastnost ljudi - zamere in obsedenost z istimi osebami? A to pomeni da v vsakem življenju živimo obkroženi z istimi dušami - sicer v drugačnem razmerju kot v prejšnjem ampak vseeno so skoz iste?

Moj partner - moje ogledalo. Prej bi rekla narobe obrnjena jaz - zrcalna slika. Sva popolnoma različna tako glede osebnosti, konjičkov, pogledov na stvari in življenje. Kar meni manjka ma on, in kar njemu manjka mam jaz. Kot tehtnica na kateri je na eni strani eno, na drugi strani pa mankajoče drugo in tako skupaj lepo uravnoteženo. Jing in jang. Plus in minus. Dve celoti, ki lahko živita skupaj le tako, da si dasta dihati in ne poskušata prevladati drugega, cenita mišljenje drugega in se hkrati zavedata kaj je kateremu šibka točka in tako pusti drugega, da v tem primeru odloči za skupno dobro. Laufa že 20 let ).

Sem šla prebrat navedene strani, ampak je govora bolj o zdravljenju s pomočjo regresije in povsod so tudi spomini na bivša življenja v preteklosti. Moje razmišljanje je šlo bolj v smeri spominov na prejšnja življenja v povezavi na življenje v bodočnosti in tolmačenju tega danes, ko še nismo v stanju razumeti bodočnosti je za nas fantastika.

No zjutraj ob pitju kave pred službo sem razmišljala o naslednjem življenju in o tem, da pri regresiji spoznaš, kaj si bil prej. Do tu vse prav, potem pa sem pomislila, kaj pa če sem živela v bodočnosti npr. na luni? Kolkor sem zasledila, je vsepovsod govora o pretekliku - preteklih življenjih v prejšnjih obdobjih (pred sedanjim letom). Glede na to, da naj bi bili duša, ki si izbira določene situacije, verjetno nismo omejeni samo na življenje danes. Mislim, da danes umreš pa si izbereš novo življenje (nove izkušnje) v novem življenju čez leto ali deset let. Po moje si lahko izbereš tudi izkušnjo iz srednjega veka ali pa nekaj kar bo v bodočnosti, pa mi tega ne vemo. In potem so me misli pripeljale do tega, da je npr. DeVinci z vsemi tistimi izumi v bistvu podzavestno videl svoje življenje iz bodočnosti (za njega bivša življenja regresija) enako tudi pisatelj Žil Vern, in vsi tisti, ki pišejo fantastiko. Kako sploh pri regresiji spoznaš, da je to bodočnost in kako si jo lahko sploh razlagaš in razumeš danes, ko v vsakdanjem življenju ni še te tehnologije niti življenja na drugih planetih - v bodočnosti pa mogoče bodo? Potem so tisti, ki se spomnijo svojih bivših življenj v bodočnosti danes jasnovidci, mesije in izumitelji novih patentov? Ali pa v regresiji ni spominov na bodočnost, ker bodočnosti ni - smo zemljo razstrelili, ali pa ni možno na njej živeti, in moramo izbirati samo to obdobje - bivše v katerem je še možno živeti?

El Nino, kako kaj kaže moje zdravje?

Ne razumem se čist nič na astrologijo in kaj kaka hiša pomeni in vsa ta znamenja v raznih hišah. Vem samo, da sem kozorog (12.1.1966 ob 1,10 roj. v Koper) po podznaku menda škorpijon? in po kitajskem kača. (včasih se mi glede na obnašanje zdi da sem dvojna osebnost -enkrat čisti kozorog - zadržana,mirna, drugič čisto druga osebnost - razigrana,otročja ?) Čestitke še vsem, ki te dneve praznujete roj.dan.

kit, ker me zanima, kaj je v morskih globinah

Ja res je. Če rabiš kaj od tega, kar povej mam za izvoz.

Ker sem nova, ne vem če to ravno paše pod ta oddelek ampak naj bo. Malo bi opisala sebe, in verjetno razpisala (moja slaba navada) in malo zmedeno napisala, ker mi misli skoz nekaj skačejo, tako da upam, da se boste kaj znašli. Po znaku sem kozorog. Že kot otrok sem bila čudna. Kot mi je mati rekla, da je do mojega 4 leta mislila, da nisem pri pravi, ker sem bila srečna v vsakem kotu kamor me je dala in preučevala kako kocko ure dolgo in ji na sploh nisem delala običajnih problemov. (Na žalost pa me je ta njena izjava, da nisem pri pravi zanamovala v mojih mislih, tako da še sedaj dvomim v sebe) Od nekdaj se nisem kaj dosti družila z vrstniki, moje so bile knjige od A do Ž. Čez knjige sem doživela vse, kar so tam doživljali imam namreč bogato domišljijo in si v glavi lahko vse naslikam pa tudi občutim. Tako sem opazila, da imajo knjige vpliv name pa ne samo knjige tudi filmi in besede drugih in moje lastne misli. Nikoli se nisem znala družiti z ljudmi, še danes ne. Raje sem imela samoto. Na splošno tudi ne maram ljudi, preveč sem imela opravka z zlaganimi ljudmi, hinavščino... Doma niso bili verni, kljub temu pa sem si prečitala vse o verah, ne samo o krščanstvu. Moje večno vprašanje je bilo kaj je s smrtjo in kaj se zgodi z našo dušo. Ker material za sestavit človeka imamo - telesne dele, kljub temu pa tako telo ne deluje in od tu moje spoznanje da smo nekaj več in glede nato da telo zgnije v grobu, kam pa gre ta naš jaz. In tako sem začela verjeti v energijo, sicer ne v določenega boga ampak v silo, ki obstaja. To ravno ne morem prav razložiti, pa saj je vseeno. Verjamem, da nekaj obstaja, čemur pa ravno ne morem dati imena. Prav tako sem prišla do nekega zaključka, da me kljub vsem slabim stvarem, ki so se mi dogodila nekaj ščiti in ohranja na pravi poti. Da se vse zgodi z določenim namenom in da se se vse nakako uredi, tako da je zame prav. Tu pa mi ne gre v glavo, zakaj, kljub temu da to verjamem, potem vedno burno reagiram na slabe novice (in tudi na sam namig, da bo mogoče kaj slabega) in vse zavijem v črnino in pesimizem, kot da moram vso stvar prvo stokrat premlet. Mogoče je krivo tudi to, da sta mi pri 17 starša umrla v razmaku 1 meseca en za rakom drugi zaradi kapi, oba pa mlada. Ravno te moje pretirane reakcije so me pripeljale tudi do paničnih napadov in socialne fobije, kjer mi gre najbolj na živce to, da se ne morem kontrolirati in obvladati. Vedno sem bila obsedena na samokontrolo, da imaš oblast nad sabo in svojimi občutki, sedaj pa se ravno meni to dogaja. Saj se spopadam s tem. V sebi sem prišla do zaključka, da bo to šlo od mene, ko bom shujšala (sem zelo predebela) in začela telovaditi in si tako izboljšala počutje in samopodobo. Ne zmorem pa začet in zaradi tega se še bolj obsojam in se še bolj razvrednotim in pridem do začaranega kroga. Ker sem imela tako slabo mladost se tudi nikakor ne morem sprijazniti s tem, da mi gre sedaj dobro. Dobra služba, dobra družina in mož. Okolica me spoštuje in ceni, kar pa meni seveda ne gre v glavo in ne vem kaj imajo za ceniti na meni in od kod jim ideje da sem pametna, razgledana in močna tako, da stalno prihajajo k meni po nasvete, ko pa je v meni taka zmeda, tako nizka samopodoba, tak dvom v mojo zdravo pamet in nezmožnost, da samo sebe pripravim, da bi delala tisto, kar bi mi duševno koristilo. Namesto da uživam sem stalno na preži in samo čakam, od kje bo kaj priletelo. Stalni občutek, da če se bom sprostila bo prišlo nekaj slabega in tako sem stalno napeta. Pred par meseci sem si kupila cd z meditacijo s posnetim glasom, ki te vodi v spoščanje telesa, s tem, da samo misliš na različne dele. Na začetku nič učinka, sedaj pa čim si dam slušalke gor (ko grem spat) in zaslišim glasbo se takoj umirim in že na polovici zaspim. Ne znam pa te umirjenosti, ki jo pri tem dosežem uporabiti čez dan. Nekaj več učinka je imelo sproščanje s stiskanjem posameznih mišic. Takrat sem potem tudi čez dan vedno občutila, da so se mi začele krčiti mišice in sem jih sprostila, tako sem preprečila napad. Ne vem zakaj sem to opustila. Pa še ena izkušnja, ki mi ni bila nikoli jasna. Kaj pa vem, mogoče sem pa res upahnjena. Težko sem zanosila in prvič takoj imela splav. Pred samim splavom sem imela sanje, kako imam en diamantek v roki in kako se je ta razblinil. Po par letih sem ponovno zanosila, in imela spet sanje, tokrat sem sanjala neka bitja, bila so čudovita, ne mislim fizično ampak občutki pri srečanju z njimi, svetlobo ki so jo oddajali in njihov glas kot glasba, občutek miru ob njih. Ti so mi takrat rekli nekaj v smislu, da bodo vzeli še tega otroka in naslednji bo moj. Res sem imela izvenmaternično nosečnost. Zaradi teh sanj pa sem nekako lažje prebolela to izgubo. In ko sem čez tri leta ponovno zanosila sem bila umirjena in prepričana da je tokrat vse prav. In dejansko lepše nosečnosti in poroda nebi mogla meti. Od teh sanj je že 15 let, kljub temu pa se še vedno spominjam občutkov iz sanj.

Lani sem iz službe prinesla eno malo mačko, ki so jo odvrgli na parkplacu za kamione. Ta je imela tri mladičke vsaka drugačne barve: ena črno bela - najlepša, ena tigrasta vseh barv od rdeče, rjave, bele, malo črne, en pa je običajno bel s črnimi fleki. Zelo dobro se vsi razvijajo in so kar zavaljeni. Hkrati ko je naša mačka imela mlade je imela mlade še ena potepuška mačka, ta je svojega mladička potem pripeljala na naše dvorišče. Bil je zelo podhranjen in "čuden". Še nikoli prej namreč nisem videla prizadetega mačka. Čudno meče glavo nazaj, slabo odmeri razdaljo ob skoku, pusti se da ga obračaš kakor hočeš in je vse po vrsti kar mu daš od kruha naprej. Ker sem bolj slaba na živali sem ga takoj posvojila in je sedaj edini maček, ki ima pravico biti skozi v hiši. Mož namreč ni ljubitelj mačk, bolj ima rad pse in je vse navadno naganjal ven, jaz in sin pa sva jih spuščala notri ). No in tega mačka tudi mož ne naganja in ima posebni hišni status. Maček se je fizično zelo popravil, čeprav je še vedno "čuden". Zanimivo je tudi to, da ko smo imeli do lani tudi psa, so mačke in pes imeli sporazum. V hiši in na ožjem dvorišču so se tolerilari, čim pa se je mačka oddaljila od dvorišča pa jo je pes začel preganjat po kmetiji, dokler ni pritekla nazaj v dvorišče, takrat pa sta bila spet prijatelja. Tudi sedaj, ko prihaja k nam sosedov pes je bilo zadosti, da sem se enkrat zadrla nanj naj pusti mačke pri miru in od takrat da tudi on vsem mačkam mir, tudi ko jim nesem jest.

Črna luknja vate oddajam vso svojo jezo, negativne misli in zmedo v moji glavi. Vate predajam tudi svojo lenobo in blokado, ki mi preprečuje, da bi se začela ukvarjati z vajami, za katere vem, da mi bodo koristile. Odnesi tudi moj strah pred zdravniki in mojo tesnobo in panične napade. Odnesi tudi vse moje zakaj-e in kaj-pa-če-je in mojo grdo navado gledanja samo črne plati in prenapihovanja vsake slabe stvari.

Daj mi moč, da prenesem vse slabe stvari, ki se mi trenutno dogajajo. Naj bodo moji histološki izvidi dobri, če pa ne bodo, pa naj jih vsaj dobro prenesem. Odnesi tudi moje fobije in panične napade, ker jih trenutno res ne rabim. Daj mi notranji mir, zbrane misli in energijo, da se spoprimem z vsemi temi stvarmi, ki so se sedaj zgrnile name. Daj mi tudi moč, da bom tudi dobra opora Marjani in tudi zanjo prosim, da se ji stanje popravi. Zahvaljujem se ti za lepo družinsko življenje, ki ga imam in za dobrega moža. Želim si mirno in zadovoljno prihodnost z družino in skupaj z Marijano. Tako, kot ga od nekdaj planirava, da bo prišla domov in da bova skupaj hodile v planine, raziskovale in debatirale.

Zanima me vaš komentar na naslednjo trditev, da moraš izbirati in jesti sadje in zelenjavo, ki raste v tvoji bližini (okolju) in ne kake eksotike, ker zato nisi ustvarjen. Npr. banane, ananasi, datelji ne rastejo tu in naj jih ne jemo. (To ne nasvet enega alternativca - izobraževal se je na kitajskem akupunktura)