Ena Dolmarkova pesem iz časov, ko je bil še mlad.... Ko zrla v zvezde boš nocoj, le ena prinese ti spokoj, v njej zrcali se modrost sveta, srečo prinaša za naju oba. Ko legla boš med belo svilo, prebudi se v tebi hrepenenje, ena noč za vse življenje, k telesu se telo privilo. Če po vsem se ti bo stožilo, in pesem seže do srca, ne ni vredna teh solza, pošlji mi drobno sporočilo.