SPOZNANJE Hrepenel je po njenem dotiku, nežnem in strastnem in vdanem dotiku. Oh, kako hrepenel. Hrepenel je po njenem poljubu, mehkem in voljnem in pohotnem poljubu. Oh, kako hrepenel. Hrepenel je po njenem pogledu, občudujočem in hrepenečem in ljubečem pogledu. Oh, kako hrepenel. Potem pa opazil je njega, sivolasega starca brez iskre v očeh, povešenih ram od bremen, stisnjenih ustnih v črto. Si bil ljubljen kdaj, starec zahrepenelo po tebi je kdaj žensko srce? Takrat je spoznal, da ta starec je on, hrepenenje le sanje, zanj nedosegljive. Grenka mu solza po licu spolzi, svetlega nekaj v srcu umre. (Menart)