ne morem da verjamem, da vam prav nič ne dogaja... mene trga že cel dan, pa kr ni videt konca... cela paleta podtalnih občutkov, za nobeno rabo danes, kr bluzim.... pa bentim, pa blodim, ko kaka riba al pa tehtnica... bi pa malo ne bi,,,pa mal se delam da delam, pa mal hočem tulit...pa mal se mi smeje... mrbit spet kaka pokemonska levitev... preobrazba in dan D...pa same čudne novice...pa spet kr neki umirajo al pa s čudnim diagnozam ležijo po bolnicah... jst pa buljim tle v luno, pa kr blodim...še dobr , da je lahko luna kriva... drgač pa a sem že povedala, zdaj so mi pa iz zaklenjenga bicikla sedež vkradli letošnja bilanca dva ukradena cela bicikla, nu zdaj sedež, pa je šele peti mesec leta gospodovega... bogve če ni to kako znamenje z neba, da se naj neham z bičikletom okol tauhat...