Po dolgem času se zopet javljam - tokrat z rezultatom: dal me je na čevelj - namreč, fant iz (kakor vidim zelo priljubljene teme!, ki sem jo odprla že mnogo časa nazaj) teme "KAKO GREVA SKUPAJ? (ONA + ON). Prilagam link: <http://www.lunin.net/forum/index.php?showtopic=5170> No, in danes se zopet obračam na vas za mnenje in nasvet. Namreč, spoznala sem, da mi bo v življenju vedno slabo in hudo, če sebe ne spravim v red. Tudi zveze se ne bom lotevala več vse dotlej, dokler najprej sebe ne poštimam. In stanje pri meni je grozno in neznosno. Zelo dobro se spomnim, da mi je takrat Bern napisal: "-Anna-, kar ene par lepih odgovorov si dobila tu, upam, da ti pridejo prav. "G. astrotalisman" se ni nič kaj zmotil. Ampak zaradi tega res ni treba naročiti štrika dedku Mrazu. Vse bo še v redu. Po moje se bosta precej kasneje spet srečala in bo zelo pestro (pa malo skrito pa to). [(1.vpr.) Bern, kaj si tu s tem mislil?] Ampak za skupno življenje pa to ni. Preveč ogroženosti bi prišlo ven [(2.vpr.) Bern: lahko malo razložiš, prosim. Kakšne ogroženosti?]. Uživaj in dobro se imej pa uči se na izkušnjah, pa bo vse v redu. Glede na to, da si kljub vsemu Riba in da imaš v horoskopu vidnih nekaj zeloooo visokih pričakovanj glede ljubezni, bi se bilo čisto dobro malo skulirati, drugače te bo v življenju še orenk drmalo ..." No, in, (3.vpr.) Bern, mene "orenk drma" (karkoli naj bi že to pomenilo). Že več let. Zdaj sem sama in se moram skulirat. Imam možnost in čas. Samo zanima me, kaj več o tem, kako in kaj naj se skuliram. Moj rojstni datum: 7. 3. 1980, 10.50, Kranj Prosim, če mi kdorkoli od vas iz naslova te teme - ali kdorkoli drug - ve ali zna pomagati, kako mi lahko pomaga pri ureditvi mojega življenja - če je to sploh možno - poklic, šola, značaj, psiha, streznitev, resen odnos do življenja, kaj pa vem kaj še, naj mi prosim pomaga pokazati pravo pot! Očitno sem pač res tipična (?) riba: v meni je zmeden svet, sanjam odprtih oči in imam polno nedorečenih želja, pa še to ne vem, če želje sploh imam. Težko se odločam za karkoli. Prestrašila se življenja in njegovih nočnih mor. Vedno balansiram md željo in zadržanostjo (ali lenobo - saj ne vem), a to me često zaziba v sen in na koncu je vedno nič od nič. Čudna sem in sama sebe ne poznam - še vedno - čeprav živim s seboj že 26 let. Medla in neodločna osebnost, ki ne izžareva prav ničesar. A res iz mene nikoli ne bo nič? Hvala in lp, (zavožena) -Anna-