povsem, kar sem prebrala, ma ne vem... bom napisala tole. če bi živeli v idealnem svetu, bi si noben partner nikoli ne zaželel drugega človeka. tako pa živimo v realnem svetu in varanj je tudi več vrst. če spolno zadovoljim svoje potrebe-se pravi telesno, brez čustev in ljubezni, je to samo spolna zadovoljitev. drugače pa je, če se dva ljubita, kar pomeni, da si tudi čustveno pripadata in si zaobljubita zvestobo. tam kje je ljubezen, varanja ni. ne more biti, kajti ena oseba te tako čustveno, duhovno kot telesno osrečuje in zadovoljuje. kjer pa ni prave ljubezni, pa je itak vseeno. ne samo, da je zadovoljitev videti zgolj telesna, tudi srca zraven ni. varanje je dvorezen meč. kaj pa če se potem zaljubim v to osebo? kaj potem?? varati enkrat, pravijo brez srca in čustev ni nič. kako, da ne? kajti tisti, ki vara, vara vedno. ne le enkrat, ampak večkrat. v biti laže sam sebi. mi je nekoč nekdo rekel, da ima lahko istočasno tri ženske. a da ja? bi mogla pol tud njih prašat, če je to res. potem očitno ostajajo tri nepotešene, prevarane ženske in kokr en mačo. kjer je resnična ljubezen, oseba nima vzroka za varanje. ga nima. neskončno pa boli, če vidiš ljubljeno osebo v objemu druge. to se je zgodilo meni. kaj češ pa takrat narest? oba razsekat? nekateri ste napisali, da kdor ljubi, tudi sovraži. žal je to nemogoče. tako lepo in popolno čustvo, kot je ljubezen se nikoli ne more sprevršt v sovraštvo. kako le? če nekoga ljubim v vsej svoji veličini, z dušo in telesom pomeni, da vse kar mene boli, boli tudi njega. kar mene prizadane, prizadane tudi njega. jaz sem v biti ti in ti si jaz. samo v takih primerih varanja ni. sam to sem mela namen napisat.
