žaža

jaz imam pa modro, roza, belo, rumeno...počutje...super

...jaz sem včasih mislila, da če nekomu rečem da mu ne zamerim, ali pa sebi, da mu je odpuščeno, da sedaj bo pa kar vse o.k. ...globoko v sebi me je pa določena zadeva še kar morila..in počasi sem potem spoznala, da tisto pravo odpuščanje je to, ko glede določene zadeve ne čutiš nobene jeze, žalosti, razočaranja...Se mi pa zdi, da je veliko ljudi, ki paravijo, da znajo odpuščati, pa o tem nimajo pojma... Ravno nekaj časa nazaj sem globoko v sebi začutila kako sem svojemu fantu in sebi odpustila določene zadeve, sem se počutila za 100kg lažjo in bolj sproščeno...prav začutila sem ta enkraten občutek....

Joj, danes ko sem si čaj skuhala...metin..., mi je bil pa tako fuj ...ne vem kako to... x!x Bom pa na kakega drugega "prešaltala"...

NAME JE PADLA KAKA KAPLICA ...LEPO SI NAPISAL PIKO

V polnem srcu se najde prostor za vsakogar, toda v praznem srcu ni prostora za nikogar.

JAZ SEM TUDI VESELA, DA SEM JAZ JAZ....

http://www.serperceval.supereva.it/smiles/034.gif

...pol sem pa hotla mal budalo iz sebe delat...mi je zgleda zapasalo... ...jaz zase vem, da nisem imela dovolj močne volje, da bi nehala...nisem bila 100% odločena...

:xx!: klinc, jaz sem probala, pa zgleda nisem bila dovolj odločena... :o|o:

...saj si ga zelo, zelo zaslužiš... UŽIVAJ

...JOJ, MENI JE ENKRAT EN STAREJŠI MOŽAKAR TAKO NAJEDAL S TEM...KAKE POL URE MI JE NABIJAL, PA SPLOH NI HOTEL DOJET, DA ME NITI MAL NE ZANIMA... PRAV NADLEŽNI ZNAJO BIT.. :xx!: :o|o:

DEVICA-ČVEKICA....ČESTITAM

... super si napisala...no to je tudi eno takih mojih načel, ki ga se ga hočem čim bolj držat....in v tem letu sem dosegla največ...saj poskušam vsak dan posebaj čim bolje izkoristit in ga preživet čim lepše...

Jap Cosma, tole si ful dobro napisala, jaz tudi ubistvu kaj preveč ne razmišljam za naprej, za enkrat, sem vesela, da sem se postavila spet na noge, kaj pa pride... pa ne vem... Tudi jaz sem si pri 15 zamišljala vse mogoče in kako bo moje življenje, pa se je vse čisto drugače izteklo...sem dojela, da življenja ne moreš načrtovati...lahko si nečesa želiš, niti slučajno pa ne moreš vedeti, kaj bo čez kako leto, ali pet let... Kako je z načrtovanjem v življenju, sploh takim za leta v naprej, sem dobro videla, kaj se je zgodilo mojima staršema, ki sta tudi načrtovala za v naprej, nista pa računala na bolezen, zaradi katere sta izgubila skorajda vse , za kar sta garala...... Saj ne vem če sem sploh smiselno napisala...

hmm, to imaš pa prav...