Pozdrav! Moje današnje sanje so bile zelo žive. Hodila sem po poljski poti (proti vzhodu), ki je bila z obeh strani obdana z žitnim poljem. Nabirala sem neke rože, ki so vsebovale semena. Šele čez čas sem ugotovila, da gre za mak. Bili so krasni cvetovi; večji in manjši. Ko sem tako hodila s šopkom v roki, je naproti pripeljala kočija, narejena iz svetlega lesa in lepo izrezljana. Imela je še nekakšno prikolico, ki je bila polna lesa. Vozila sta jo dva mlada mizarja. Menda sta jo izrezljala sama. Bila je res nenavadne oblike. Skočila sem na prikolico in šopek skrila pod žametno torbo, ki se je kar naenkrat znašla na moji rami. Ne vem zakaj, ampak bilo mi je nerodno, da bi kdo videl šopek cvetja. Ves čas je bila prisotna prijetna večerna sončna svetloba. Lepo prosim za razlago!