roza

ja, danes ful dosti slisimo o odnosih med otroki in starsi. kaksna bi morala biti druzina, da bi otroka vzgojila in ga pripravila na zivljenje. nekaterim starsem to uspe, nekaterim pac spodleti. sama imam mal cudno situacijo. v mojem zivljenju do sedaj je bilo veliko ponizevanja. in sem se odlocila za dokazovanje, da me bodo starsi koncno opazili in pohvalili. ampak sem spoznala, da tega ne bom dosegla. tako, da sedaj kar delam delam zase! mogoce se sedaj odnos z mamo mal spreminja - na boljse. sama pa sem bolj mocna in samozavestna. razumem, da starsi svojim otrokom zelijo najboljse, sam vcasih pa te kar zadusijo s posesivno ljubeznijo. in, ko to spoznas je dobro, da se distanciras, ker drugace si uklescen celo zivljenje!

bila sem prevarana pred nekaj leti. in moji obcutki takrat so bili grozni. potem sem to hotela izenaciti - mu vrniti milo za drago. a na koncu, ko pricakujes neko zadoscenje, ostanejo samo neprijetni spomini in ena izkusnja vec v zivljenju. spomnis se, da je tisti trenutek v afektu bi lep, a ostane priokus grenkobe.

janjaK, kaj si mi hotela s tem povedati. da mogoce te moje situacije bodo ostale taksne kot so. in samo sedaj izgledajo drugace, ker sem menjala okolje?

trenutno se to ze sprasujem kar nekaj mesecev. od casa do casa sem totolnao na tleh. verjetno je to povezano z mojim potovanjem v tujino - tam sem sedaj te stiri mesece. dalec od doma, od prijateljev, od vseh poznanih. in celotno situacijo mojega zivljenja lahko spremljam iz pticje perspektive. in ugotavljam, da mi manjka svobode!! svobode, ko lahko pocnes to kar te veseli, brez polaganja racunov komurkoli drugemu. in sedaj se trudim, da bi to odlocitev - delat kar me veseli, obdrzala v mojem vskdanjem oklolju. biti sproscena in svobodna v svojih dejanjih, mislih, delati kar ti narekuje srce in se ne ozirati na govorice in komentarje drugih! uapm, da mi bo uspelo! x!x lep dan vsem skupaj

ponavadi se nikoli ne vprasam vsak dan posebaj, kaj bom naredila, da bo dan lep. ampak se prepustim toku. ko pa cutim, da zelim od dneva nekaj posebnega ga izkoristim maksimalno. uzivam na soncu. ta mi da njavec energije. sem pa vceraj naredila zame velik korak pri mojih odlocitvah. ze nekaj let sem razmisljala o piersingu. zadnje stiri mesece zelo intenzivno. in koncno vceraj zbarla pogum in se odlocila zanj. tako! sedaj ga imam! piersing v nosu. ceprav nic posebnega, zame je to bila velika odlocitev. in sem ful vesela, da mi je uspelo premagat vse strahove, pomisleke in sem koncno poslusala sebe in storila to, ker cutim v srcu. dan je bil pester in lep!!

zvjo, sama imam veckart tudi problem s pitjem tekocine, vode. nekako se poskusam disciplinirat in upam, da mi bo pocasi uspelo spiti vsaj 1,5 litra na dan. zelo redno pa si privoscim skodelico zelenega caja. to je ze postal vsakodnevni ritual. ob vnasanju vec tekocine v telo pa se res pocutim lazjo in imam obcutek, da se telo cisti. uapm na uspeh!

moja najljubsa barva je rdeca ! danes pa sem v crni in svetlo roza, drugace pa zadnje case zelo rada segam po crni od glave do pete, z rdecimi dodatki.