eternety

V iskanju, skakanju za nepoznanim nemočen se potim, v polotnem soncu, otroško vpitje in tam stojim. Črn pogled išče dan v temi. A ko vdre v kri ni več skrbi in ni več poti. Zdaj otroško vpitje tvoje je kričanje, ker tisti, ki se je med potjo izgubil, si ti včasih bil. In če me srečaš nikar ne glej, to je le senca nekdanjih vej. Posekano drevo brez listja in cvetov. Ne, ne, to nisem jaz je le obraz, ki se ti zdi, da ga poznaš.