Sem prav žalostna, pa moram nekam napisat...pred pol ure me kliče mami in mi reče, da ji je iz denarnice izginilo 5.000 in če sem jih jaz vzela. In jih nisem. (Naj povem, da nikoli ničesar ne vzamem, če prej ne vprašam, oziroma če vzamem povem.) In ona, da naj ne izrabljam njenega zaupanja, pa kaj mi je. In sem čist vn padla, da nej se mi takoj opraviči...ona pa "oprosti" - višek nesramnosti. No jaz dol vržem, ker tkole se pa jaz ne bom z nikomer pogovarjala. Me kliče čez 5 minut, da so denar najdl in da je fotr...ne vem, ker nisem poslušala naprej, rekla sem samo adijo in poklopla telefon. Pa kaj sem jaz en papak, tam, da bo vsak, ki bo imel 5 minut časa po meni sral? Zdej jokam tuki v službi, še dobr, da nobenga ni... Lepo se je začel dan...