Lessko

Zakaj naj bi bile izkušnje tiste, ki bi nam vodile življenje? Bi bilo potem sploh še kaj zanimivo?

Lahko iščeš in najdeš odgovore ampak kako veš, da je to kar "kao najdeš" res tisto zares zadovoljivo. Če ne odpreš paketa ne veš kaj je v njem, kljub temu, da si jih poprej odprl že nešteto. Lahko ti nekdo pove, da je v njem bomba, pa kljub temu študiramo če je to res. Nisem človek, ki bi si stvar že vnaprej obsodil na izgubljeno ali neuspešno, nasprotno, ravno zaradi tega je tako hmmm... ajsi.

Zakaj kljub temu, da vemo, da je določena stvar, razmerje, ... že vnaprej obsojeno na neuspeh, kar rinemo in rinemo vanjo. Ne da nam miru, razmišljamo o njej, jo obračamo, si ustvarjamo zablode, si zamišljamo potek dogodkov, ... Skratka zadevam ni konca. "Kr neki", bi lahko rekel. Se vam dogajajo take stvari? Vam je kdaj zoprno pri srcu in v glavi, ko razmišljate, da bi z nekom imeli boljše, oz. drugačno razmerje, kot pa ga imate? Mar nismo mal čudni?

Teh peripetij je gotovo veliko, ampak tiste prave me zanimajo. Tiste, ki ste se jih dolga leta izogibali, negirali pa na koncu vendarle podlegli ... pa ne zaradi drugih, zaradi sebe.

))) Poglej jih no "človeke", pa sem mislim, da sem samo jaz tisti, ki sam sebi stalno podiram neke nerazumno postavljene tabuje. Ohh, kako sem srečen...

Kaj na tem svetu ste že ušpičili, pa čeprav ste bili vedno trdno prepričani v to, da tega nikoli ne boste?

Vse lepo in prav, ampak kaj ti pomaga; vseh posledic se zavedaš, veš da "prepovedano" ne more dolgo trajati, ali pač, pa kljub vsemu nas prilika zapelje v skušnjavo. Ni pohota in ni karkoli drugega že omenjenega; rekel bi mogoče drugačnost, nekaj novega, izpolnjena skrita želja, nov način, nov svet, popolnoma novi občutki, vonji, okusi,... Ta še neraziskani svet te popelje dobesedno v norost in obenem razkol; vprašanja zakaj šele sedaj, zakaj in od kod zaboga se je pojavilo to prečudovito bitje. Za koliko časa? Saj je bilo na začetku, sedaj že resne zveze z dvema otrokoma, enako. Kakor vse zacveti tudi ovene. Po koncu evforije pa se itak da sami sebi zdimo kot ubogi mokri cucki sredi ceste, ki jih noben več ne pogleda, pa čeprav ni tako! ... prilika nas zapelje v skušnjavo ... pa še res je