PO DOLOČENEM ČASU Po določenem času človek spozna subtilno razliko med podati roko in lastiti si dušo. In človek spozna, da ljubezen ne pomeni iti spati z nekom in da odnos ne prinaša nobene stabilnosti. In tako se človek prične učiti, da poljubi niso pogodbe, da darovi niso obljube. In človek se nauči sprejemati svoje poraze z dvignjeno glavo in odprtimi očmi. Svoje poti se nauči izbirati na podlagi današnjega, saj je jutrišnje še preveč negotovo. Po določenem času človek spozna, da kadar je preveč, celo toplota sonca prične žgati. Tako si zasadi svoj lasten vrt, namesto da bi čakal, da mu cvetje prinesejo. In človek spozna, da zmore, da ja vreden, da je resnično močan. In tako se uči in uči, z vsakim dnem se uči. Po določenem času spoznaš, da biti z nekom, ker ti omogoča boljšo prihodnost, pomeni, da se boš slej kot prej želel vrniti v svojo preteklost. Po določenem času dojameš, da ti le tisti, ki te ljubi kljub tvojim napakam in ne da bi te želel spremeniti, lahko prinese srečo, ki jo iščeš. Po določenem času uvidiš, da se prijateljstvo, ki si ga izbiraš le zato, da bi pregnal svojo osamljenost, kmalu sprevrže v sovraštvo. Po določenem času pričneš razumeti, da je resničnih prijateljev malo in da tisti, ki se zanje ne bori, ostane slej kot prej obkroženi le z lažnimi prijateljstvi. Po določenem času opaziš, da lahko besede, nepremišljeno izrečene v nekem trenutku, bolijo celo življenje tistega, ki si ga prizadel. Po določenem času spoznaš, da se lahko opraviči vsakdo, toda oproščati zanjo le veliki duhovi. Po določenem času dojameš, da če resnično raniš nekoga, prijateljstvo ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Po določenem času uvidiš, da četudi si srečen z ljudmi, ki te obkrožajo, pogrešaš tiste, ki si jim dovolil oditi. Po določenem času pričneš razumeti, da je vsaka izkušnja, ki si jo živel, neponovljiva. Po določenem času opaziš, da tisti, ki prezira ali ponižuje druga bitja, slej kot prej doživi enako ponižanje in prezir, pomnoženo s štiri. Po določenem času spoznaš, da se vse najboljše ni skrivalo v prihodnosti, temveč prav v trenutku, ki si ga živel. Po določenem času dojameš, da prositi, odpustiti, reči, da imaš rad, da pogrešaš, da potrebuješ, da bi rad bil prijatelj, pred grobom nima več nobenega smisla. Prepozno je. Nikoli ne dovoli, da bi ti bilo karkoli prepozno. Toda na žalost, spoznaš, le po določenem času... Avtor: Jorge Luis Borges