Gazelca

Najina razlika v letih je 19 let, njemu v plus. Ni bilo pa v odnosu nič ''honeymoon'', ker sva kar takoj po prvem tednu začela skupaj živeti. Od vedno mi je blizu misel, da se izpusti vse tiste poskusne pijačke, zmenkarije in podobno, ker na osnovi svojega mišljenja in občutenja itak dobiš točno takega, ki ga v tistem trenutku potrebuješ - in moram rečt da me tudi tokrat to prepričanje ni pustilo na cedilu. So bile borbe- sploh zaradi različnih pogledov na določene stvari, so še vedno...vendar jih nekako uspešno premagujeva. Opažam da se odnos razvija v še pozitivnejšo smer, razumem da včasih razmišlja drugače kot jaz, ampak ga zato nimam nič manj rada. V bistvu sem mu zelo hvaležna za vse kar sem se od njega naučila o sebi v tem času.

Pinka, hvala:) - Zelo sem hvaležna za sonček, da tako lepo sije, nas greje in nam nekako vliva optimizem. - Srečna sem, ker me obdaja toliko pisanih rožic, ki še dodatno popestrijo ta naš barviti svet. - Hvaležna sem za toplo, mehko posteljo in mirne nočne trenutke, ko se okolica umiri. - Hvaležna sem za včerajšni sprehod. - Hvaležna sem, da me obkroža toliko živalc, ki jih imam nadvse rada...od pajka do psičkov.

Hvaležna sem za: - ptičkota (najinega ljubljenčka), ki tako veselo čeblja in spravi v dobro tudi največjega nejevoljneža - da imava oba tako rada naravo, saj imam tako občutek da sva bolj povezana - za vsa okusna kosila, ki nama jih pripravi, saj se tako dobro počutim ko skupaj jeva - da znava rešiti nesporazume, za vso komunikacijo med nama - za čas, ki ga preživiva skupaj - za očeta in mamo, ker sta vedno pripravljena pomagati

Hvaležna sem za marsikaj: - mogoče bo tole zvenelo čudno, ampak hvaležna sem za čas ko je bil moj dragi na bolniški (čeprav ga je bolelo), saj sem resnično uživala v 24 urah na dan preživetih z njim (ni se mi še zgodilo, da bi bila v čigavi družbi raje kot njegovi) - hvaležna sem angelom in vsemu stvarstvu, ki mi ga je pripeljalo v življenje - hvaležna sem mu za spontanost - hvaležna sem za preživet čas v naravi - hvaležna sem za glasbo, ki me vedno spravi v dobro voljo - hvaležna sem ker lahko crkljam dragega (se mi zdi da to postaja moj hobi) - hvaležna sem za najin dom

Marsa, 13.3. vse naj naj za tvoj rojstni danhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/goldfish.gif , naj se ti uresničijo vse želje, ki so ti zares pomembne in naj bo vsak nov dan razlog za veselje.

Midva sva iz dveh različnih svetov, jaz ne razumem tvojega, ti pa mojega ne.

-----

There's a time for the good in life, a time to kill the pain in life, dream about the sun you queen of rain. Sem moram pridet ane, da povem da bi te rada nekaj vprašala.

Novoporoceni par. Drugi teden. Moz, ceravno zelo zaljubljen, ni mogel docakati kdaj bo sel ven in se ga nazgal s prijatelji. In je rekel zeni: "Draga, pridem takoj." "Kam gres ljubi?", je vprasala zena. "Grem v bife, ljubica. Na pivo." Zena je rekla: "Ali zelis pivo, ljubezen moja?" Odprla je hladilnik in mu pokazala 25 razlicnih vrst piva: iz 12-ih razlicnih drzav (Nemcije, Nizozemske, Japonske, Indije ...) Moz ni vedel kaj narediti in edino kar mu je padlo na pamet je bilo: "Ma ja, ljubica moja. Toda...v bifeju . ves ... imajo ledene kozarce." Skoraj, da se dokoncal ni, pa ga je ze zena prekinila z besedami: "Ali zelis ledeni kozarec, moj najdrazji?" Vzela je veliko kriglo iz zamrzovalnika, tako ledeno, da so ji kocine stopile po konci, ko jo je prijela. Moz, ze malo bled, rece: "Toda ljubica, v bifeju imajo tudi tiste dobre gricke ... Pa saj ne bom dolgo. Vrnem se takoj. Obljubim. OK?" "A bi rad gricke, mucek moj?" In odprla je omarico ter zacela zlagati na mizo chips, araside, kokice . Mož že totalno bled , reče : "draga, toda v bifeju imajo tv in lahko pogledamo nogomet,......." in še do konca ni povedal , ko žena pokaže na 126 cmplasma ekran v dnevni sobi z najboljšim surroundom. "Toda, ljubica moja ... v bifeju ... veš ... kolnejo in govorijo grdobije." "A bi rad slisal grdobije? Kreten! Spi to svoje pofukano pivo v svoji pofukani ledeni krigli in pojej te pofukane gricke ob tem kretenskem nogometu !!!!!! Ti si sedaj porocen in ne gres nikamor!!! Jasno, butelj?" In zivela sta srecno, do konca zivljenja.

So lepi trenutki, ko človek želi biti prijazen do drugih ljudi. Ni važno kako, kaj in kje se zgodi, le lepše in lažje življenje se zdi. .....imej veliko lepih dni! Čudovito je biti preprosto človek in preprosto živeti. Zazreti se v nebo in videti sonce, opazovati cvetje in zvezde ponoči. Gledati otroke, se igrati in igrati z njimi. Delati kar te veseli, sanjati. Prepustiti domišljiji prosto pot. Biti zadovoljen. ......naj ti bo slehereni dan praznik! Dobrega dejanja ne moreš nikoli storiti prehitro, saj nikoli ne veš kdaj bo zanj prepozno! ......bodi dober! Življenski cilj vsakega posameznika je vedno isti: napredovanje v dobrem. Velik izziv življenja je, premagati meje znotraj sebe, jih odriniti tja, kamor še v sanjah ne bi pomislil, da je mogoče. .....bodi močan! Sreča je tisti občutek navdušenja, ko se nekam odpraviš, brez trohice obžalovanja in pomislekov. .....bodi srečen. Le s pomočjo drugih lahko rastem. Potrebujem jih, toda ne zgolj zato, kere mi veliko pomenijo, ampak tudi, ker lahko zanje veliko storim. .....bodi prijatelj! Tisti dan, ko boš prevzel popolno odgovornost sam zase, tisti dan ko nehaš iskati izgovore, takrat se začne tvoja pot do cilja. .....bodi odgovoren! Neuspehi pomenijo poučna izkustva. Edini resnični neuspeh je tisti, ob katerem se nič ne naučimo. ....uči se! Nihče ni tako velik, da nebi potreboval pomoči, nihče tako majhen, da je nebi mogel nuditi. .....pomagaj drugim! Karkoli počneš ali o čemerkoli sanjaš....prični. Pogum nosi v sebi genialnost, trdnost in čudežnost. .....bodi pogumen! V življenju pride čas, ko ne moreš storiti drugega, kot nadaljevati svojo pot. Čas, da slediš svojim sanjam. Čas, da razviješ jadra svojih prepričanj. .....sledi svojim sanjam!

Včasih me prime, da mu napišem pismo. Zakaj?? Če ga nikoli ne ne bom pokazala,niti poslala? Ker če mu povem, pa čeprav samo na papirju, se počutim lažjo, na nek način dam ven. Del mene se osvodobi. Zakaj vedno vse povem samo njemu? Ker vem, da bi me podprl, če bi vedel. Ker ga ni. Da bi me obsojal, se zmrdal. Je kot zrak....vsepovsod, a hkrati nikjer. Je kot voda, v njej ne morem živeti, brez nje pa tudi ne. Kot nezdrava obsedenost. Nezdrava v smislu, ko me zagrabi in ga nečloveško močno pogrešam....se usedem in svet se mi zdi tako krut, obsedim in nočem naprej. Vse mu povem, vse ve, dober psiholog je, a hkrati ne ve nič. Vse mu povem,on mi svetuje....pa ne tako kot si mislite. Vedno, ko me kaj zabode, bi rada da pride in me brani....čeprav vem,da bi morala to storiti sama. To je počel, pa ne več. Nikoli ga ne bi mogla sovražiti, on je moj. Ne dam ga, zame bo vedno najboljši prijatelj. Dragi prijatelj....neverjetno močno te pogrešam, tebe pa kar ni. Vem, premočno si želim tvojih besed. Skušam biti ravnodušna, pa mi ne gre najbolje. Ker me vseskozi spremlja kaj kar me spomni nate. Razumem te. Prej te nisem. Če se postavim v tvojo kožo bi reagirala enako, razumem kaj čutiš... Pa sem preveč egoistična, da bi ti pokazala da vem kaj približno doživljaš...my bed,really. Nikoli te ne bi mogla obsojati.Pa naj si storiš karkoli že. Rada te imam.

Najlepša hvala angeli....

Ali veš?? Ali veš,da če nekomu zavidaš, to pomeni, da ti je oseba dejansko všeč?? Ali veš, da imajo tisti, ki na prvi pogled izgledajo močni, dejansko občutljivo srce in so zelo ranljivi? Ali veš, da tisti, ki branijo druge, v bistvu rabijo nekoga, ki bo branil njih? Ali veš, katere tri besede je najtežje izreči? :Ljubim te, Oprosti mi in Pomagaj mi. Ali veš, da je lažje napisati nekomu, kaj čutiš, kot pa da bi mu to povedal v obraz? Ampak ali veš, da te besede pomenijo veliko več, če jih poveš v obraz?

Sedim v pisarni, zamišljena. Gledam skozi okno, delo za ta dan sem približno končala. Nekaj pustim še za jutri. Utrujena sem. Ravnodušna. Spomnim se na prijateljico in ji pošljem sms, če se ji da na pijačo in klepet. Sploh nevem zakaj sem to storila, glede na to v kakšnem stanju sem. Ah, saj tako ali tako verjetno nima časa. Odpravim se domov, prej še nekaj pojest. Hrana nima nikakršnega okusa, kot bi mlatila slamo. Tako brezveze se mi zdi vse. Ko končno prišepam domov, dobesedno, se samo še uležem. Nekaj časa še poslušam glasbo, potem pa tudi ta zamre, ker se pogreznem v spanec. Zbudim se in avtomatično pogledam mobitel....oh,sms je tam. V kino da bi šli. Super. V trenutku se napravim in se odpravim. Odkar so novi vozni redi, sploh ne vem več na katero trolo. Neke čudne cifre. Eh, bom že prišla. Če pa ne, pa kdaj drugič. Še jezna se mi ne da biti. Zdi se mi, da bom zamudila, promet še kar nekam gre, semaforji so druga pesem. Na čudo čudno, se mi izteče ravno prav. Po dolgem času jo zagledam,fino jo je videt. Kar žari. Sprva so od filma ne obetam nevem kaj, izkaže se da se nasmejiva do solz. Ne gre, da ne bi vprašala jo zakaj se ne oglasi, ker ona ve vse. Razume me. Ko prideva iz kina je že temno. Noč. Rada jo imam. Želim si, da se mi zjutraj ne bi bilo treba zbuditi. Pa vedno pride nov dan. Danes bolj prijeten, spet drugič manj. Hvalabogu za spomine. Ti človeka razvedrijo. Včasih si želim, da bi čas lahko zavrtela nazaj in ga ustavila v trenutku, ki bi ga sama izbrala. Potem bi tam obstala in nekaj časa uživala. Če že v tem ne znam. To je življenje. Kakor ga vzameš. Pogosto se mi zdi dobesedno kot kurja lojtra, spet drugič kot sladke sanje. Pogrešam ga. To je že novo poglavje a hkrati staro in zaprašeno.

Pogrešam te. Dragi prijatelj....neverjetno močno te pogrešam, tebe pa kar ni. Vem, premočno si želim tvojih besed. Skušam biti ravnodušna, pa mi ne gre najbolje. Ker me vseskozi spremlja kaj kar me spomni nate. Razumem te. Prej te nisem. Če se postavim v tvojo kožo bi reagirala enako, razumem kaj čutiš... Pa sem preveč egoistična, da bi ti pokazala da vem kaj približno doživljaš...my bed,really. Nikoli te ne bi mogla obsojati.Pa naj si storiš karkoli že. Rada te imam. Včasih se sprašujem, če je to sploh še zdravo...resno.

Kaj je tebi lahko oz. kaj ti je težko?

Lahko je biti zapisan v imeniku nekoga. Težko je biti zapisan v srcu nekoga. Lahko je soditi napake drugih. Težko je priznati svoje napake. Lahko je raniti nekoga,ki nas ima rad. Težko je zaceliti to rano. Lahko je oprostiti nekomu. Težko je prositi odpuščanja. Lahko je izboriti si zmago. Težko je priznati poraz. Lahko je sanjati vse noči. Težko je uresničiti svoje sanje. Lahko je moliti vse noči. Težko je najti boga v majhnih stvareh. Lahko je reči, da ljubimo. Težko je to pokazati vsak dan. Lahko je kritizirati ostale. Težko je izboljšati nekoga... Lahko je prejemati. Težko je dajati.

Hvala,hvala.

Dan se prevesi v noč. Odpravim se pod tuš. Voda. Ah, kar stala bi tam. Zdi se mi da izpere vso umazanijo od mene....iz mene. Nevem kako dolgo stojim tam, na koncu se me komaj vidi, od vse sopare, ki se nabere. Naslednja destinacija, postelja. Z kozarcem limonade. Kakšen užitek. Pogreznem se pod odejo. Ne zaspim takoj. Sploh nočem. Hočem tako ležati, naj se čas ustavi. Pa se ne. Drvi naprej, ravno ko jaz nočem da bi. Kam gre vse? Zakaj se tamala prepira za vsako malenkost, kot je ali je bila tista brisača tam prej, ali ni bila v drugi omari. Lepo prosim, komu se da za take malenkosti razburjat. Njej. Komu se da energijo trošit, samo za to da dokaže svoj prav in drugega tlači v drek? Kdo je sposoben kaj takega? Zakaj je ta svet tako pokvarjen? Zakaj nasilje? Zakaj drugače ne sproščaš energije? S športom naprimer. Tega ne razumem. Preprosto. Sram me je, da sem tukaj, na tej zemlji. V tem času. Sicer nevem kaj bi bilo drugače, če bi se rodila naprimer v sedemdesetih ali šestdesetih. Bi bilo. Ne znam razložiti kako. Ta čas je preveč komolčarski zame. Tega ne maram. Pohoditi vse pred sabo, da prilezeš na vrh. Ne glede na to, kako se počutijo ostali. Jutri bo nov dan, nov nasmeh, nova jaz....malo tudi stare. Ne bom jezna, ne bom zamerljiva, ne bom muhasta. Pa sem še vseeno tudi to. Se trudim, ne zabijati žeblje v srce drugemu. Četudi jih potem izpuliš, ni nikoli več isto. Besede ostanejo, storijo pa toliko škode, da si vi še misliti ne morete. Kolikokrat sem rekla stvari, ki jih sploh nisem mislila in potem sem videla žalost na obrazu človeka. Malo je manjkalo, da nisem planila v jok. Počasi se pogrezam v spanje. Hočem sanjati tiste sanje, kot pred letom dni. Ne bom jih pozabila.

Hvala angelom....saj vem

Dnevi minevajo. Vsi se zdijo enaki, z vmesnimi trenutnimi spremembami. Ne prenesem monotonosti,dolgočasja. Potem imam čas razmišljati.Večinoma neumnosti, črnoglede misli se mi podijo po glavi. Hodim po mestu...zjutraj, popoldne in opazujem utrip. Sprašujem se. Vsakokrat, ko gre mimo mene kdo, ki ima take lase, take oči, tisti nasmeh...se zdrznem. Pa ga ni. Nikoli ni nikogar istega, ni njega.Ne gre mi iz glave, ne grem naprej. Res je, da se ne oziram več toliko na to, karkoli že počnem, kakšen bo komentar. Briga me. zakaj bi se le? Torej, če se sedaj poročim( kar dvomim da se kdaj bom, preprosto se nočem), bi se iz trme. Za to da dokažem sebi,njemu, vsem....da imam brez njega popolno življenje. Da je navaden egoist, ki misli le nase, mu ni mar za nikogar, trdi da sva prijatelja, dokazuje nasprotno. Z besedami mogoče....besede so poceni,dejanja nekaj štejejo. Celo sam je to izjavil, deluje pa popolnoma v nasprotju s to trditvijo. Ni izgovorov. Jih ni! To je že preneumno. Po drugi strani opravičujem. Ne grem iz kože....ne morem iti, očitno še ne. Pozabil je na moj RD. Evo ego mi ven tolče, pa kaj?! Zahtevna? Tudi prav. Druga stran pa je: Neverjetno ga pogrešam. Kdo ima tak smisel za humor? On...tudi jaz. Koga imam najraje na svetu? Njega. S kom se lahko pogovarjam o vsem? Z njim. Kdo me tako privlači? On. Kdo mi neštetokrat reče da me ima rad? On.( čeprav tega ne dokazuje) Koga bi rada videla preden umrem? Njega. Koga bi rada videla, ko diplomiram? Njega. Kdo hočem da me objame in mi skuštra lase? On. S kom se najraje kregam in ga jezim? Z njim. Koga imam na ekranu računalnika, kot ozadje? Njega. Komu dovolim, da me kliče z vzdevki? Njemu.( čeprav jih vsako leto spreminja) Na žalost me to ne bo minilo. Z drugim bom živela, imela otroke, a ob koncu dneva se bom samo z njim pogovarjala v mislih. Vedno, ko bom hodila po cesti, si bom želela da ga srečam. Žalostno.

Hvala

1.Voda...(morje ,reke ,jezera ) 2.Torbice(velike in prostorne....da potem ko jaz nabašem noter svašta,zgleda kot potovalka ) 3. ZIMAAAAAAA(zame najpomembnejša....obožujem jo ) 4.Šport 5.Čas ki ga imam zase 6.En osebek 7.Delo

Madona,potrpežljivosti meni manjka...

Hvala.