sari

Ja no razen ljubezni, vseh vrst kreposti, moznosti za optimalen osebnostni razvoj in vsesplosnega blagostanja - pa res ni nobene stvari, ki bi vsem pasala.

Tudi jaz sem po ogledu internetne strani vsa navdušena tekla v Citypark. Kupila eno vlažilno dnevno kremco. Hitro domov, direkt v kopalnico in testirat ... Čez en teden sem jo pa podarila mai, če jo hoče. Koža me je skelela, nekam rdeča sem postla in pore so se mi razširile. Verjetno sem kupla napačno vrsto kreme- samo mi je prodajalka svetovala, da ta je pa super in oh in ah za občutljivo kožo. Verjetno pač ni stvari na tem svetu, ki bi bla za vse dobra.

Eh mene dvojcki nekak vedno razocarajo ker mi prej ali slej pokazejo nek drug ksiht, ki se mi se sanjalo ni, da ga majo. Je pa glih obraten od tistega, ki me je na njih pritegnil. Kja to kaj pomeni, ce mas dosti planetov v dvojcku ali ni nujno? (jaz mam tri - Venero, Mars on Saturn)

V tvoje zivljenje ne bodo prisli pravi ljudje, dokler zanje ne ustvarih prostora, ker ostajas z nepravimi. al neke v tem smisli whatever

Ja itak zaradi ega. Ker tudi naravna smrt je v dolocenem smislu lastna odlocitev. Pol se pa enkrat - medtem ko npr. saflas, kar je ponavadi pocel pokojnik in si res ze utrujen in navelican - zalotis, da si jezen ... Sicer pa je velika vecina zalovanja ob smrti bliznjega namenjena nam samim - kaj bom pa zdaj jaz, kaj bo pa zdaj z mano, zakaj jaz ...

sorry - ampak na cloveka smo jezni tudi ce umre naravne smrti - tako da ne verjamem, da samomor ne povzroci zamere - seveda potlacene globoko v nezavedno ce pa je res ni, pa je tolko boljse jaz bi na tvojem mestu sliko takoj pospravla in jo gledala le obcasno s priziganjem svece ob sliki pa samo se dodatno ojacas posiljanje energije - to se pocne samo v dneh pred pogrebom svece se pokojnikom prizigajo na pokopaliscu

jaz se s tem nekak ne morem prav sprijaznit da bi lahko zgolj moja misel sprozla tako vzrocno verigo, katere posledice bi nosil predvsem nekdo drug kaj pa vem, kaj pa vem, kaj pa vem moram priznat, da me ze sama misel na to, dela zivcno prevelika odgovornost svoje miselne vzorce mislim da sem ze precej temeljito zbezala iz podzavesti - vse od njihovega nastanka v daljnem mracnem otrostvu, pa vse do situacij, ki sem jih sprozila v glavnem zgolj z nameno podozivetja ... samo ni mi se cisto jasno ali je za razresitev nekega neusatreznega vzorca dovolj, da: 1. se ga ozaves in ga cim bolje razisces 2. se trudis ravnat in obcutit drugace, kot ti obicuje shema 3. je potrebno ustvariti nove- zate boj produktivne - vzorce - ampak kako?? sicer pa mislim, da so miselni vzorci in njihova razresitev samo jedro namena vsakokratnega zivljenja

aja, nekaj sem pozabla ce zdaj nenadoma veliko mislis na to osebo, je mogoce potrebno, da ji odpustis - ker ce ji nisi, jo s tem zadrzujes na zemlji, kar je zanjo pekel odpustis v svojem srcu

Menda jim energijo bolj posiljamo in jih zadrzujemo, ce gledamo njihove slike. Kaj se pa dogaja z duso samomorilca - je pa najvec odvisno od duse same. Odpustiti si mora in slediti vodnikom. Lahk da je ze. Mora dati cez svoj proces razciscevanja. Usoda dus, Potovanje dus, Tibetanska knjiga mrtvih

Temu, da ne bi kar naprej ustvarjali bodocnosti v sedanjosti se itak ne moremo izogniti samo kaj, ko je to dostikrat tak k.i.c.vo nezavedno a tole z magijo ni grobo poseganje v svobodno voljo drugih ljudi?

hvala avanta za odgovor pa ce glih je blo to, cesar sem si najmanj zelela zelje je zelje

pa kaj se nekateri tako te~ko odhaklamo jaz bi tudi prosila za namig glede bivsega ne vem, ce bi se se kaj trudla ali raje kaj na novo hvala

Jaz opazam, da slisim pravi notranji glas (ali vodnike ali kakorkoli ze to imenujem), ko se mi dogajajo pomenljiva nakljucja Zame so kot one markacije, ce gres v planine, ki mi pravijo, da nisem skrenila ... Eno me pa resno muci zadnje case: v koliksni meri jaz ustvarjam oz. povzrocam vedenje drugih ljudi in v koliksni meri je to posledica njihove lastne volje. Mislim: so to moja pricakovanja, ki se zgolj izpolnijo ali je to od mene neodvisno. Oboje se mi zdi fejst realno: dejansko ce se trudim vzdrzevat pozitivno misljenje, se mi enastovno lepse godi. Ampak pol pa - out of the blue - je nekdo z mojega vidika na nek nacin krivicen do mene . So to povzrocila moja podzavestna pricakovanja, ki se jih niti ne zavedam? Ce ja, kaj je pol s svobodno voljo teh ljudi? Kaj je z mojo svobodno voljo, ce sem pol tudi jaz zgolj izpolnitev pricakovanj drugi??? Cist me ze zivcno dela to vprasanje. Pa ne da se bojim odgovornosti za svoje okoliscine. Samo koncno bi rada ze enkrat v rokah drzala cim bolj ustrezen zemljevid zivljenja.

tud jaz sem opazla, da ko ozavestis izvor travme, ji s tem vzames velik del moci - seveda ne izgine cisto, ampak vsaj ves za kaj gre in lahko konroliras bolj me j... taksne, pri katerih se nikakor ne morem spomniti izvora, ker je potlacen pregloboko

Mene pa zanima, ce ima kdo kake izkusnje s zdravljenjem "pozabljenih" travm (ki pa na zalost nikoli ne pozabijo tu pa dan planiti na dan - seveda ko to najmanj pricakujes in ti to najmanj koristi). Pri meni to zgleda tako, da nenadoma hudo odreagiram - in dobim izredno mocen obcutek tesnobe in groze, pol se pa cez nekaj dni spomnim na situacijo, v kateri sem se prvic tako pocutila (seveda iz otrostva ...). Vcesih se pa zal ne morem spomniti. A ve kdo za kakega izganjalca tega hudica?

Ful je naporno s takimi. Vidis kako se pofucka na vse okrog sebe, istocasno pa kao razumes, da to pocne izkljucno is gromozanskega nezaupanja in sovrastva do sebe. In to je tudi ena od mojih ze dlje casa trajajocih dilem. A se spopast oz. pomagat oz. posvetit vsemu, kar ti pride na pot (ker pac verjames, da te vse doleti z razlogom) ALI si izbrat, na katerih bojiscih se bos boril in iz katerih bos mirno, brez slabe vesti, odkorakal. Zadnje case se bolj nagibam k drugemu - ker kar pocnem in za kar se odlocam, to sem. Po moje niti ne mores niti se nimas pravice vtikati se v to punco. Jaz bi jo tolerilala, kolko mi bi pac pasalo in prekleto pazla, da se do mene vede korektno. Ce bi pa ona zacela z drugimi kartami igrat, bi pa seveda tud jaz.

Hej! Za tega gospoda vem, da organizira tecaje, ce pa tudi certificira Najboljse, da ga kar poklices. Mirza Terzimehič, inž. Feng Shui svetovalec Telefon: 01 50 71 856 GSM: 041 768 571

eh vcasih ko sem bla s kom, sem imela obcutek da to kaj sem, ko sem z njim, sem komaj se jaz ( po moje se dusa v takih situacijah cisto zares v veliki meri umakne iz telesa) to da smo odvisniki vedno odvisni se od cesa drugega je pa cist res (jaz ze doooolgo opuscam kajenje) a mislite, da se odvisnosti od odnosov lahko clovek "ozdravi" sam, ali pa nujno potrebujes pomoc?

Torej: pred kratkim sem brala Sprememba v srcu in se zgrozila - pa saj jaz ja trpim za odvisnostjo od odnosov!!! Pa tako rada sem na peklenski gugalnici ... Zaradi travm iz otrostva smatram kot zanesljiv znak ljubezni to, da nekdo precej grdo in brezobzirno ravna z menoj... Ce ne se mi zdi, da me ne mara in me neha zanimati - ter jaz postanem brezobzirna. Seveda ne iz ljubezni, ampak preprosto iz brezbriznosti. Verjetno je pa tudi na dnu tega le strah pred biti zapuscena in neumestno prepricanje, da nisem dovolj dobra. Sej se ni mislim samo pritozevat in jamrat. Kar me zanima je to: kaj so znaki, da je nek odnos zdrav? Da ni zgolj podozivljanje travm iz otrostva na 100-to varianto. Nekaj mojih predlogov: - od drugega ne pricakujes necesa, cesar mu tudi sam ne nudis ( ne vem, da ti je kar naprej na razpolago ipd.) - ne silis se pocet necesa, kar se ti zdi, da bi moral, ker da to oni drugi pricakuje od tebe - da se res pocutis 100-procentno ti, ko si s to osebo Se kaj??

Jaz ga pogresam! Naj me cimprej poklice.