Zanija

ni blo osebno le opažanje vse kar si povedal, mi je blo tisočkrat povedano in velikokrat prebrano razumeš ko delaš z ljudmi, je potrebna modrost, in ne samo analitičnost ljudje smo različni zato je Buda učil na različne načine, včasih povsem kontradiktorne stvari, samo za to, ker je vedel do kje nekdo lahko gre in kak način potrebuje... modrost je, da prideš blizu tistemu, ki ga učiš ne s čustvi seveda ( to je recept za težave), ampak z uvidi in ne le sipaš analitične alineje po moje je problem v razkoraku med vsem tvojim znanjem in sposobnostjo koristiti v tem priti blizu je poseben uvid, ko prebereš bitje, ki ga imaš nasproti in ga vodiš skozi njegov spekter pa to ni kritika ker očitno ti ne sežem ne tako ne drugače do kolena niti pod razno se nočem nad nikogar dvigovati grem sam za to, da sem deležna krasnih cukrčkov... ki to znajo... in potem mi je ta hladna analitičnost, tko mal nedzružljiva s tem ,kar želiš biti vendar kdo sem jaz, da bi vedela ne poznam te zares velikokrat me spomniš na kaj koristnega ravno zato, ker znaš analitično razložiti tako da ampak ja to je moje iskreno omejeno mnenje po novo se učim bit mal bolj direktna

luškan si ... vedno mi je lepo videti, da se imajo ljudje radi tako da sem hvaležna tudi za tvoj sladkor, prija hvaležna za družino in priložnost videti, kakšno bi bilo moje življenje brez njih še enkrat hvaležna za podporo sodelavk in učencev, to ni nič samoumevneg pa seveda hvaležna za priložnost javno povedati svoje mnenje hvaležna za tisti prieten trenutek v svetlih barvah hvaležna za to, da sem lahko uvidela svoj kaos in vznemirjenje ... to me spet opominja kaj v bistvu hočem...katero pot sem izbrala hvaležna za te strani, čeprav jih bom mogla spet zapustiti, ker mi gre peveč časa... lepo bodite http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

moj trenutek petja je bil povezan predvsem z osmišljanjem življenja, potem nekako lažje potujemo po tej rekli, na naj bo počasna ali divja in uporabljamo njeno energijo za to, da naredimo kar smo si zadali.... v tem procesu se moramo velikokrat odpovedati malim srečam... in tudi marsikaj potrpeti.... tako je tekla moja misel sam okej res nisem nek teoretično analitičnji duhovnač bolj iracionalno in skozi izkustvo jaz če ne bi imela jasnega cilja pred sabo, ki bi mi osmišlal življenje bi potonila v kaos ali še bolj verjetno v depresijo.... ker mi to materialno življenje tako en sam vrtiljak radosti in bolečine ... in ne le moje.... ker se ukvarjam z ljudmi .... lahko vidim, da smo vsi v ta vrtiljak ujeti ... brez smisla ekstra fuknjna bitka brez konca in kraja z občasnimi svetlimi trenutki.... lepo je bilo z vami malo modrovati butl.... zame zadovoljstvo... mir v duši in občutek, da sem konstruktivna, koristno ...

misliš, da sreča kot cilj, da je zavestni, velik cilj, ki osmišlja človeka in ga pelje k dejanski sreči?

to da hočemo srečo to ok sam da je sreča nas zavestni cilj nisem lih gotova

jo ti želiš?

men se pa zdi, da ravno ko iščemo sreču ustvarjamo bolečino

vesela, vesela, vesela kam napreduje pogovor hvala vsem Brezo hvala čeprav me kdaj kar malo moti tvoj izjemno analitični pristop duhovnosti ( predvsem zaradi tega, ker vem da se človek lahko izgubi v idejah in izgubi stik s tistim, kar res je) vendar je tu prišlo res na mesto pomagalo k razumevanju ja vse naše pretekle misli, dejanja, čustvovanje so kot reka ki rine v določeno smer, spremeniti to reko drugam, to je podvig... bolj smo navezani na stvari večkrat ta reka poplavlja in bolj divje so njene vode, težje je njeno strugo usmeriti v cilju samo večina nas nima cilja pred samo in še če ga imamo je to le ideja, brez pravega občutka kam v resnici gremo tako da se ta naša rekla neusmiljeno, deroče ali pa počasi pele kamor se pač pelje ... zelo lahko v naprej določeno, glede na njeno preteklo pot... no ja nakladam

hvaležna za včerajšni sprehod v gozdu, mojo divjo črnico, pa dotik vetra in dežnih kaplic hvaležna za to, da se ji je dalo z mano mal ven hvaležna, ker ne umiram, ker sem spet postavljena na hold hvaležna za njegovo podporo, razumevanje in pripravljenost pomagat hvaležna, ker se rinem v delo, kljub temeljni pasivnosti hvaležna, ker se imajo lepo tudi brez mene hvaležna, ker mi ne očitajo mojega umika hvaležna za podporo sodelavk

prov vesela sem kam se debata odpira res mi dajete misliti eno na eno Mayan ti tudi iluzije ja se strinjam vsekakor mojstrica iluzij vendar tu govorimo o nečem drugem glej kaj pa, če navezanost ni to da ti je za nekoga mar, kaj pa če ti je lahko mar za ljudi, te tuki, k so s tabo, konkretni, ne le vse tiste ki jih imaš mentalno pred očmi, pa si vseeno nenavezan... to pomeni, da si lahko brez njih... če moraš iti naprej brez njih, ti je hudo, saj jih imaš rad, vendar jih spustiš, če je tako bolje zanje mislim da sem brala v knjižici Anthony de Mello: Zavedanje.. neki tazga... nočem tvoje sreče, hočem da si moj ... no zgodba gre nekako tako, da rečeš partnerju, rada bi bila srečna, želim drugače naprej kaj je sedaj ljubezen pojdi ljuba, pogrešal te bom, vendar želim, da si srečna ali je ljubezen ne it, ne morem živeti brez tebe ( ni mi mar tvoja sreča) navezanost je tisto, kar me veže na nekoga, me ne pusti iti od njega, kot bi bil zavezanost in ne tisti mar za človeka in povezanost po moje seveda njegove knjige tu nimam, zadnjič sem jo brala enih sedem let nazaj, tako da je to po spominu, vendar pomensko mislim, da nisem zgrešila bistveno je da zamenjamo navezanost za ljubezen, seveda ljubezen kot mar za drugega Šaman, pusti vsakmu svoje, meni Budo, njemu Krišno, komu drugemu Kristusa... saj ni treba, da imamo prav... fino je, da smo srečni in v skladu z nami... trenutnimi sposobnostmi... ne optimumom

vse kul tega ni več... to je preteklo res mi ni več do tega, da se z mano dela v rokavicah in vsega tudi ne vzamem proti sebi poleg tega pa najbolj od vseh tu poznam sebe bom že vedla, če sem manipulirala ali ne bila sem v trenutku, ko mi je nekdo toliko pomenil, da sem pač videla v njem več, kot je tam blo, sesutje na realna tla je blo grozno, in potem sem videla še toliko bolj negativno... že vse pase in tu je bila glavna zgodba v tem, da je skozi ta odnos prišel na plan en drugi del mene, ki je bil do tedaj ves čas potlačen in mi je bil všeč... pa sem nekako noro mislila, da če želim živeti ta del sebe, da mora določena oseba biti v mojem življenju iluzije

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/OK-thumb.gif

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/medal.gif

hvala Boudika ti kar tu prilimam všeček http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif manipulatorji verjetno eni zavestni drugi malo manj, kaj se ti zdi?

tudi budisti pravijo, da so želje pomembne ker je želja podlaga vsega delovanja brez želje za razsvetljenjem, ni razsvetljenja so gonilo, in včasih nas gonijo tudi tja, kjer gonil ni več... samo v pravem trenutku jih moramo spustiti... kajti če jih ne spustimo, potem nam želja za razsvetljenje onemogoča razsvetljenje

Ja super hvala vsem za mnenje. Ja navezanost je nujna... vendar naj bi odrasel človek postopoma spuščal navezanosti... bil samostojen ja videnje vsega kot minljivega zavedanje, da nič ne bo za vedno tako in da smo kot minljiva bitja vezani na minljiva bitja to lahko malo omili trpljenje ko pride do ločitve, smrti ali česa drugega rečmo da navezanosti na stvari, denar, status, javno mnenje in podobno niso tako globoke..ampak po drugi strani, ne smem vse iz sebe sklepat no ja, jaz ko sem dobila in se zaljubila v novo pisarno, sem že v tistem trenutku vedela, da se bo to spremenilo in s tem sem hvaležna a vem, da je samo začasno če malo opuščamo oprijem in te naše mreže ne stiskamo tok k sebi, potem je vse lažje, se mi zdi kar jaz po novono odkrivam je da se navežemo na nekega človeka tudi za to, ker spodbuja določene dele nas, ki so nam všeč problem je, da potem v tem hlastenju po osebi, lahko s svojimi divjimi reakcijami osebo odrinemo od sebe... čeprav si jo želimo imeti blizu jasno je, da vem samo to, da nič ne vem in da samo besede , teorija res ne bo nič spremenila in jeba je ni kej Brezo,, vsekakor je jeba, sam ta jeba je edina smiselna stvar, če mal od daleč pogledaš delo na sebi seveda

Zala povsem normalno je, da nihamo iz ene v drugo skrajnost, ker biti v sredini zahteva res veliko ene zavesti in usklajevanja....

praktični Butl http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif sej vem, da nisi vprašal zato ker ne veš, ampak samo za to ker te zanima če Skrivnostneš ni amo teoretik... kar je v bistvu hudo vseeno se bom sedaj jaz lotila razglabljat... ne zamerit mam tak dan greš na nasprotno stran samo do neke mere, da ustvariš ravnotežje to je najbolje videti v nasprotju ženska moški ženske je krasno če smo ženstvene, indirektne, dajemo prednost drugim, in smo nekako magneti, ki vse sprejemamo... vendar če gremo preveč v to stran, lahko postanemo nemočne, ujete in nesrečne... toda če sem pa tja, znamo reagirati tudi skozi moški princip, se postaviti zase, vedeti kaj hočemo in se usmeriti v določeno smer .... potem imajo tako jing in jang... smo cele.... še vedno delujemo po našem primarnem principu, vendar drugi del ni izgnan potlačen, je le speč in ob pravem trenutku se izrazi isto velja pri moških... aktivni, razumski, izhajajoč iz sebe, želite nekaj doseči.... imamo puščico navzven, ne navznoter kot pri ženski.... vendar, če ne znate sem pa tja vklopiti tudi čustev, sprejemanja in nežnosti, predanosti.... potem lahko postanete ne le močni, ampak tudi trdi in neizprosni.... spet je delujoči princip moški, in speči ženski, vendar ženski ni zatrt, manjvreden, izgnan, ampak uporabljen v pravem trenutku, za ravnotežje sama na primer sem človek, ki hoče mir za vsako ceno, harmonijo in lepe odnose....vendar grem v tem lahko predaleč, sem preveč prijazna, tudi v lastno škodo, ali pa v škodo ljudi ob sebi, ker jim ne povem stvari poštevno, ker hočem vse polepšat, hkrati pa nakoncu zaradi vse prilagodljivosti in želje po miru, ne vem niti več kdo sem in kaj hočem... nasprotni pol je postaviti sebe v ospredju in delovat direktno, tudi če to pomeni rušenje harmonije .... in to je zame cela umetnost... vendar je razvoj samo tu... če greš preko... topa seveda ne pomeni, da primarni način delovanja izničnim, lahko je tak, le odločnost, direktnost, in aktivnost ne sme biti v celoti potlačena in ko je njen čas, morata priti na plan... nekaj v to smer mi je všeč to da še kdo to tako razmišlja jaz opazujem, da je glavni problem človeka da se premočno zaveže eni skrajnosti naprimer duhovnjači se premočno zavežemo energetskemu in presežnemu zemljaki preveč materialnemu toda tisto vmes je bistveno da zemljak zna se tudi predati nečemu kar ga presega in da duhovnjak še vedno naredi na dnevni bazi vse kar je potrebno, da sebe preživi in svoje najbližje, da zaradi njegove energetskosti ni odvisen od drugih... ali pa slab v zemeljskih funkcijah oh sem dolga ampak samo zato ker se ene štiri leta na dolgo in široko ukvarjam prav s tem

danes razmišljam o tem kako sem bila včeraj boginija rešiteljica čista in brezmadežna in sem danes zlobno nevredno nehvaležno hudičevo seme poznate to ko vas nekdo dvigne do neba potem pa spusti v nasprotje in čeprav ne želim znam tudi sama nekaj takega narediti zakaj se navežemo? mogoče zato, ker nam drugi predstavlja srečo, smisel, veselje, varnost.... nekaj kar nam temeljno manjka... in iščemo zunaj?

hvaležna, da vidim, kam lahko grem, če nimam v življenju jasnih ciljev oziroma, če nimam v življenju ljudi, za katere se trudim hvaležna, da kljub pasivnosti in lenobi, delam hvaležna za njegovo prijaznost in igrivost hvaležna, ker so tu nekje ob meni, če slučajno padem hvaležna, da nisem sama

zadnje čase mi bolj prihaja v zavest kako zelo se na nekaj ali nekoga zalimamo in pa tudi kako boli potem ko gremo narazen če nas kdo zapusti ali nas nima na enak način rad, kot mi njega nas to boli, včasih prav grozno... zavojo navezanosti pomembna oseba umre... ni povsem samoumevno da trpimo.... trpimo zaradi navezanosti služba nam je všeč jo izgubimo, bolj smo navezani bolj trpimo mogoče pa bi lahko že ko bi imeli stvari, ki jih imamo radi lahko razmišljali, da je to nekaj kar ni trajno in vsaj do neke mere zmanjšali bolečino ob koncu... kdo kej razmišlja o tem

edini način izstopiti iz vnaprej določenega vzorca... inertnega delovanja, je zavedanje... pa še kljub zavedanju si velikokrat lahko le opazovalec in zavedanje ni drugega kot opazovanje notranjega, pa seveda tudi zunanjega z distanco je pa problem vseh nas duhovnjačov, da stvari bolje mislimo kot živimo in da nas kdaj kdo, ki samo živi prekaša v moralnosti, koristnosti in smiselnosti iskati sredno pot med tem, da funkcioniraš v svetu in tem, da opazuješ sebe in vzdržiš, sprejmeš, preneseš videno, ohraniš sočutje tudi za svoje sranje mislim da je to lahko koristno tudi v odnosih postaneš mal bolj toleranten če si dovolj pozoren lahko vidiš in preneseš lastno negativno... znaš en malj boljš videti tudi negativno drugih, kot del življenja in ne z velikimi obsodbami kljub temu pa je treba tudi delovati in včasih sam narediti to kar je treba... tudi če ni v celoti usklajeno z ideali... ampak je najboljše možno nakladam to znam živeti - sem pa gre več časa, neznanja in truda ampak vse je učenje vse kar se doživi tudi slabi odnosi, razočaranje, nezdružljivost in še kaj vse to je le učenje in če vzameš vse življenje kot samospoznavanje... potem še tako stranje ni več stranje... je le učenje... mal enostavnejša ali bolj zahtevna šola

hvaležna za zanimivo kompenzacijo zanimive pogovore trdno odločitev podporo prijateljev in uvid, koliko v bistvu dobim od nje in kolikokrat mi v resnici stoji ob strani, neprecenljivo za njegovo pridnost in mirnost, kljub velikim izzivom hvaležna, da najdem mir, tudi v nemiru hvaležna tudi za vsa dihajoča ogledala, uvid vase, v ta moj orjaški ego ...ki se skriva za vso olikanostjo in prijaznostjo hvaležna, ker se ne sesuvam, čeprav ga pogrešam

hvaležna za sprehod in nakupe z deklicami http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif hvaležna za njihov podporo in ljubezen, in objme za brez veze jokajoče mame http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif hvaležna za to, da mi počasi postaja vseeno kaj mislijo drugihttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png hvaležna za iskren pogovorhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/chat.gif in podporo prijateljice in kot je rekla Pinka...da stvari niso več samoumevne http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif

oh pozabla sem... hvaležna sem tudi za nove kratke hlačke, ki mi jih je posodla hči in še bolj za učinek, ki so jih imele